:: Дигитална библиотека при НУУБ „Св. Климент Охриски“

C:\\DOCUME~1\\LILJAN~2\\Desktop\\LILIPR~1\\BIBLIO~1\\SPISAN~1\\SPISAN~1\\bibliotekari def.pmd

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Po~ituvani kolegi i ~itateli,

So nade` deka najnoviot broj na spisanieto Bibliotekarstvo }e go
zadr`i va{eto vnimanie, Redakciskiot odbor u{te otsega ve kani da ni gi
ispra}ate svoite tekstovi za sledniot negov broj.

Od pri~ina {to dinamikata na izleguvawe od pe~at na spisanieto be{e
smalena, ova izdanie izleguva kako dvobroj, so cel da se postigne sakanoto
tempo na izdavawe.

Sekako, BDM mu se zablagodaruva na Ministerstvoto za kultura, koe
i natamu go pomaga izdavaweto na edinstvenoto stru~no spisanie na
bibliotekarite vo Republika Makedonija

Isto taka, Redakcijata im se zablagodaruva i na site avtori na
tekstovite, koi so svoeto nesebi~no zalagawe pridonesoa spisanieto vo ovoj
broj da bide poobemno i po sodr`ina i po kvalitet.

Bidej}i ovaa godina e jubilejna za BDM, odnosno BDM proslavuva 60
godini od svoeto formirawe, na site kolegi i sorabotnici Redakcijata im
go ~estita ovoj jubilej so `elba za li~en i profesionalen uspeh.

Od Redakcijata

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

S O D R @ I N A

Konceptualniot model FRBR i negovoto vlijanie vrz izmenite na izjavata
za me|unarodnite na~ela za katalogizacija ........................................................................ 5

Izjava za me|unarodnite na~ela za katalogizacija ......................................................... 12

Iskustva od prebaruvawata po avtor vo sistemot COBISS.MK i potrebata od
avtomatizirana normativna kontrola ............................................................................... 30

Istra`uvawe na potrebite na korisnicite na narodnite biblioteki
vo Republika Makedonija ...................................................................................................... 36

Bibliometriska analiza na stru~no spisanie ................................................................. 48

Zvawata vo bibliote~nata dejnost pottik za usovr{uvawe i konkreten
pridones vo unapreduvaweto na bibliote~nata dejnost ................................................ 56

Za~etoci na bibliotekarstvoto kako visoko vredna, nezamenliva
i univerzalna pridobivka na kulturata ............................................................................ 62

Doma{nite biblioteki na tetovskite sve{tenici bogati
so bogoslovski knigi, no i so dela na svetskite klasici .............................................. 69

Organizaciska kultura vo bibliotekite ......................................................................... 73

Univerzitetskite biblioteki vo procesot na implementacija na
Bolowskiot proces ................................................................................................................. 76

Ulogata na bibliotekite vo pismenosta i vo ~itaweto kaj licata so disleksija .. 81

75-ta konferencija na IFLA ................................................................................................... 86

II Me|unarodna konferencija na bibliotekari vo Vroclav - Polska ........................ 88

Direktorium na spisanija so otvoren pristap ................................................................ 90

Kapitalni investicii vo NU-UB “Sv. Kliment Ohridski”
- Bitola vo 2009 godina .......................................................................................................... 93

Bibliotekata pri domot na kulturata “Ilinden” od Demir Hisar so novo ime .... 95

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

KONCEPTUALNIOT MODEL FRBR I NEGOVOTO
VLIJANIE VRZ IZMENITE NA IZJAVATA ZA
ME\\UNARODNITE NA^ELA ZA KATALOGIZACIJA

@aklina \\alevska, vi{ bibliotekar
Nacionalna i univerzitetska biblioteka

"Sv. Kliment Ohridski", Skopje

Klu~ni zborovi:
FRBR, katalogizacija, me|unarodni na~ela za katalogizacija

Razvojot na kompjuterskata i komunikaciskata tehnologija, pojavata na
Internetot i mo`nostite {to gi nudat novite tehnologii otvorija novi horizonti
vo organiziraweto na informaciite i vo definiraweto novi na~ini i modeli na
organizacija na bibliote~nite zbirki. Voveduvaweto kompjuterski sistemi vo
obrabotkata na bibliografskite podatoci, kako i razvivaweto na nacionalni i
me|unarodni bazi na podatoci im ovozmo`i na bibliotekite da gi koristat i
me|usebno da gi razmenuvaat zapisite vrz osnova na prinicipite na kooperativna
katalogizacija. Kooperativnata katalogizacija ovozmo`i racionalizirawe na
procesot na obrabotka i namaluvawe na povtoruvawata na katalogizaciskite
postapki. S# pogolemiot priliv na publikacii i zgolemuvaweto na ekonomskata
vrednost na rabotata bea pri~ina bibliotekite da se obidat da gi poednostavat
katalogizaciskite postapki i da go skratat procesot na katalogizacija. Od druga
strana, pojavata na se pogolem broj elektronski publikacii i mre`en pristap do
informaciite pridonese katalogizaciskite pravila da se prisposobuvaat za da gi
opfati vo sebe i novite oblici na publikacii. Posledni, no ne i najmalku va`ni, se
korisnicite ~ija raste~ka potreba za tekovni, relevantni i seopfatni informacii
e u{te edna pri~ina pove}e za preispituvawe na koncepciite na katalogizaciskata
teorija i praktika. "Tradicionalnata" organizacija i na~inot na funkcionirawe
na bibliotekite ve}e ne gi zadovoluvaat se poslo`enite potrebi na nivnite
korisnici. Nivnite o~ekuvawa se bibliotekite da funkcioniraat kako
informaciski centar koj, sekoga{ koga e potrebno, }e gi snabduva so brzi, a`urni i
relevantni informacii i dokumenti. Noviot konceptualen model na organizirawe
podatoci objaven vo 1998 g. ima golem potencijal tie o~ekuvawa da gi ostvari. Se
raboti za konceptualniot model na bibliografski podatoci objaven vo knigata
Funkcionalni barawa za bibliografskite zapisi (FRBR - Functional Requirements for
Bibliographic Records)1, koj od svoeto pojavuvawe otvora novo poglavje vo teorijata i
praktikata na organizirawe na bibliografskite podatoci i univerzalnata
bibliografska kontrola.

UDK 025.3

1) Functional requirements for bibliographic records : final report / IFLA Study Group on the Functional
Requirements for Bibliographic Records. Munich: K. G. Saur, 1998. DOSTAPEN NA URL:
http://www.ifla.org/VII/s13/frbr/frbr.pdf (2008-08-01)

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Na Seminarot za bibliografski zapisi odr`an vo Stokholm vo 1990 g., pod
pokrovitelstvo na Programata za univerzalna bibliografska kontrola i
me|unarodniot MARC i Oddelot za bibliografska kontrola na IFLA, bea razgleduvani
ovie pra{awa i edna od donesenite odluki direktno dovede do definirawe na
funkcionalnite barawa za bibliografskite zapisi. Dadeni se nasoki za
izrabotuvawe studija ~ija cel e postavuvawe ramkovna {ema {to }e obezbedi jasen,
precizno iska`an i op{toprifaten dogovor za toa kakvi informacii treba da ponudi
eden bibliografski zapis za da gi zadovoli potrebite na korisnicite. Be{e
izraboten i predlo`en nacrt-izve{taj, koj go razgledaa ~lenovi na IFLA i golem broj
dobrovolci nasekade niz svetot. Po razgleduvaweto na komentarite i po
prerabotuvaweto na nacrtot vrz osnova na tie komentari, zavr{niot izve{taj be{e
prifaten na Konferencijata na IFLA vo Stokholm vo 1997 g., a objaven vo 1998 g. pod
naslov Functional requirements for bibliographic records: final report.

[to e FRBR?

FRBR pretstavuva kompleksen konceptualen model ~ija primarna cel e
podobruvawe na katalo`nite zapisi, na procesot na katalogizacija i na katalozite
(kako tehnologija).2 Vo negoviot centar se nao|aat korisnikot i negovite potrebi.
Ovoj koncept ja naglasuva va`nosta na razbiraweto na funkciite na zapi{anite
podato~ni elementi i kako sekoj od tie elementi pridonesuva vo ispolnuvaweto na
potrebite na korisnicite. Pri gradewe na informaciskite sistemi, kakvi {to se
bibliote~nite sistemi, „{tom edna{ se odgovori na osnovnoto pra{awe „zo{to?”,
toga{ postoi cvrsta osnova za donesuvawe preporaki {to i kade treba da se
implementira”.3

Modelot se temeli vrz identifikacija i definirawe na entiteti, atributi na
sekoj od entitetite i vidovite odnosi {to dejstvuvaat me|u entitetite, kako i
povrzuvawe odredeni atributi i odnosi so razli~nite postapki {to gi izveduvaat
korisnicite pri koristewe na bibliografskite zapisi. Osnovnite elementi na
modelot, entiteti, atributi i odnosi, se izvedeni od logi~kata analiza na
podatocite {to voobi~aeno se poka`uvaat vo bibliografskite zapisi.
Metodologijata {to se primenuva se temeli vrz tehnikata za analiza na entiteti
{to se koristi pri gradewe konceptualni modeli za sistemite na relaciski bazi na
podatoci i dava strukturiran pristap kon analizata na podato~nite uslovi
olesnuvaj}i gi postapkite na definirawe i opis.

2) Carlyle, Allyson. Understanding FRBR as a conceptual model: FRBR and the Bibliographic Universe [version
abridged by Lisa M. Fusco] // Bulletin of the American Society for Information Science and Technology 33,
6(2007), str. 12-16. URL: http://www.asist.org/Bulletin/Aug-07/Bulletin_AugSep07.pdf (2008-08-28)

3) Riva, Pat. Introducing the Functional Requirements for Bibliographic Records and related IFLA
developments. // Bulletin of the American Society for Information Science and Technology 33, 6(2007), str. 7-11.
URL:http://www.asist.org/Bulletin/Aug-07/Bulletin_AugSep07.pdf. (2008-08-28)

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Jadroto na modelot FRBR go so~inuvaat 4 entiteti {to se odnesuvaat na
dokumentite („ne{tata” {to treba da se katalogiziraat). Ovaa prva (glavna) grupa se
sostoi od proizvodite na intelektualnoto ili umetni~koto nastojuvawe navedeni
ili opi{ani vo bibliografskite zapisi. Toa se entitetite delo, izraz, pojaven oblik
i edinica gra|a. Prvite dva entiteta (delo, izraz) se apstraktni entiteti i ne postojat
vo materijalen oblik, dodeka preostanatite entiteti pojaven oblik i edinica gra|a
go odrazuvaat fizi~kiot oblik. Vtorata grupa entiteti {to se odreduvaat so ovoj
model se sostoi od entitetite {to se odgovorni za intelektualnata ili umetni~kata
sodr`ina, fizi~koto proizvodstvo ili distribucijata ili ~uvaweto na tie
proizvodi: lica i korporativni tela. Tretata grupa se sostoi od entiteti {to
slu`at kako predmet na intelektualnoto i umetni~koto nastojuvawe. Gi vklu~uva
entitetite poim, objekt, nastan i mesto. Ovie entiteti pretstavuvaat dopolnitelna
grupa entiteti {to slu`at kako predmet na deloto.

Prviot ~ekor vo tehnikata na analiza na entitetite e da se izdvojat klu~nite
entiteti. Tie entiteti se nao|aat na najop{to mo`no nivo, t.e. tie se „ona” {to
treba da opi{at podatocite. Na ova nivo se opi{uvaat i odnosite {to postojat me|u
oddelnite vidovi entiteti. Sledniot ~ekor e identifikuvawe na atributite
(va`nite svojstva) na sekoj od entitetite. Kako pro{iruvawe na tehnikite za opis
na odnosite me|u vidovite entiteti, metodologijata na analiza na entitetite mo`e
da se pro{iri na podetalno nivo za opis na specifi~nite odnosi {to dejstvuvaat
me|u oddelni entiteti od ist vid.4

Osven {to dava nov pogled vrz strukturata i odnosite vo bibliografskite i vo
normativnite zapisi, FRBR dava i poprecizen vokabular {to treba da im pomogne
na idnite izrabotuva~i na pravila za katalogizacija i na dizajnerite na sistemi.
Pravilata za katalogizacija porano ne go odreduvale decidno koristeweto na
poimite „delo”, „izraz” ili „edinica gra|a”. Na primer, koga se koristi zborot
„kniga”, mo`e da se misli na nekolku raboti. Poimot „kniga” mo`e da zna~i odreden
„primerok”, odredeno „izdanie”, deka stanuva zbor za, da re~eme, prevod ili
ednostavno deka nekoj pisatel napi{al kniga. Vo modelot FRBR toa bi zna~elo deka,
redosledno, zboruvame za „edinica gra|a”, „pojaven oblik”, realiziran „izraz” ili
za samoto „delo”.5

Katalozite organizirani spored ovoj model treba da gi poddr`uvaat ~etirite
op{ti postapki {to gi izvr{uvaat korisnicite pri prebaruvawe i koristewe na
katalozite. Ovie op{ti postapki se navedeni vo {estoto poglavje na zavr{niot
izve{taj na FRBR, „... a toa se:

4) Uvjeti za funkcionalnost bibliografskih zapisa: završni izvještaj / IFLA-ina Studijska skupina za uvjete
za funkcionalnost bibliografskih zapisa. Zagreb: Hrvatsko knjižnicarsko društvo, 2004, str. 12-13

5) Tillett, Barbara. What is FRBR: A Conceptual Model for the Bibliographic Universe.
URL: http://www.loc.gov/cds/downloads/FRBR.PDF (2008-08-23), str. 2-3

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

- pronao|awe na entitetite {to odgovaraat na kriteriumite za prebaruvawe
{to gi navel korisnikot (t.e. utvrduvawe na smestuvaweto entitetot ili grupata
entiteti vo katalogot kako rezultat na prebaruvawe po atribut ili po odnos na toj
entitet);

- identifikacija na entitetot (t.e. potvrda deka opi{aniot entitet odgovara
na baraniot entitet ili zabele`uvawe na razlikite me|u dva ili pove}e entiteti
so sli~ni obele`ja);

- izbor na entitetot {to odgovara na potrebite na korisnikot (t.e. izbirawe
na entitetot {to gi zadovoluva barawata na korisnikot so ogled na sodr`inata,
fizi~kiot format itn. ili otfrlawe na entitetot {to ne odgovara na potrebite na
korisnikot);

- (nabavka ili) dobivawe pristap do opi{aniot entitet (t.e. dobivawe na
entitetot so kupuvawe, zajmuvawe itn. ili elektronski pristap do entitetot so
mre`no dostapna verzija od dale~inski pristapliv kompjuter).”6

Kako dopolnitelna funkcija FRBR go prepoznava i zna~eweto na mo`nosta za
navigacija niz bibliote~nite katalozi ili, kako {to istaknuva Svenonius, mo`nosta
„da se dvi`ite niz bazata na podatoci (t.e. da se pronajdat delata {to so dadenoto
delo imaat odnosi na obop{tuvawe, asocijacija i agregacija; da se najdat atributite
{to se ekvivalentni ili se asocijativno ili hierarhiski povrzani).”.7 So ova povtorno
se zajaknuvaat tradicionalnite celi na katalozite da mo`e korisnikot da gi pronajde
i da gi sobere baranite dela, celite {to vo 1876 g. gi opi{a Kater.8 Na ovoj na~in, fokusot
na interesirawe se pomestuva od oddelni bibliografski zapisi nabquduvani vo
izolacija kon katalogot kako celina i kon navigacijata niz katalogot. So ova se ostvaruva
i idejata na Lubecki9 – da mu ka`e na korisnikot pove}e otkolku koga toj pra{al koga
baral odredena edinica gra|a. Ako korisnikot po~ne da prebaruva so edna misla i ako
mu se prika`at dopolnitelni mo`nosti, toj mo`e da mu dade prednost i da izbere
alternativen izvor na podatoci za koj ne ni znael deka postoi, pa zatoa i ne go ni pobaral
direktno.

6) Uvjeti za funkcionalnost bibliografskih zapisa. Nav. delo str. 70

7) Svenonijus, Ilejn. Intelektualna osnova organizovanja informacija / Ilejn Svenonijus; prevela s engleskog
Ljiljana Kova~evi}. Beograd : Narodna biblioteka Srbije: Clio, 2007.

8) ^arls Ejmi Kater (Charles Ammi Cutter, 1837-1903), eden od najpoznatite amerikanski
bibliotekari vo 19 vek, koj cenel deka cel na katalogot e (1) da mu ovozmo`i na korisnikiot da ja
pronajde knigata za koja e poznat ili avtorot ili naslovot ili predmetot; (2) da poka`e {to
poseduva bibliotekata od odreden avtor, za odreden predmet, za odreden vid kni`evnost; (3) da
pomogne vo izborot na knigata vo odnos na izdanieto (bibliografski) ili vo odnos na nejziniot
karakter (kni`even ili predmeten).

9) Sejmur Lubecki (Seymour Lubetzky, 1898-2003), bil pobornik za organzirawe na katalozite vrz
osnova na idejata za „delo”. Poznata e raspravata koja ja vodel so Eva Verona za glavnata edinica
na katalozite t.e. dali treba glavnata katalo`na edinica da ja zastapuva literarnata ili
bibliografskata edinica. Verona bila zastapnik za bibliografskata edinica (kniga), dodeka
Lubecki ja pretpo~ital literarnata edinica (delo).

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Od Pariskite do Frankfurtskite na~ela

FRBR vlijae{e vrz izmenuvaweto na Izjavata za me|unarodnite na~ela za
katalogizacija, doneseni vo Pariz vo 1961 g., popoznati kako Pariski na~ela, koi
~etiriest godini (delumno ili vo celost) se koristea za razvoj na mnogubrojni
nacionalni pravilnici za katalogizacija i bea osnova za postignuvawe na celta da
se ostvari me|unarodna standardizacija vo katalogizacijata. Vlijanieto na
informaciskata tehnologija vrz proizvodstvoto na publikaciite, koristeweto na
mre`no dostapni katalozi od krajnite korisnici i od bibliotekarite, razvojot na
konceptualnite modeli na bibliografskiot univerzum, ja nalo`ija potrebata od
preispituvawe na ovie na~ela. Zaradi toa, na Prviot sostanok na ekspertite za
katalogizacija na IFLA za Me|unarodniot pravilnik za katalogizacija (IME ICC –
IFLA Meeting of Experts on International Cataloguing Code) odr`an vo Frankfurt vo 2003 g.,
be{e donesen nacrt na novi me|unarodni na~ela za katalogizacija, koi se poznati
pod nazivot Frankfurtski na~ela. Vo tekot na slednite ~etiri sostanoci na IME-
ICC od 2004 do 2007 g., tekstot na ovie na~ela be{e razgleduvan, dorabotuvan i
usoglasuvan za po postavuvaweto na javen uvid vo 2008 g. vo fevruari 2009 g. da bide
objavena oficijalnata verzija na Izjavata za me|unarodnite na~ela za
katalogizacija.10 Vo vovedniot tekst na Izjavata se naveduva deka stanuva zbor za
novi na~ela {to „gi zamenuvaat i gi pro{iruvaat Pariskite na~ela od 1961 g., taka
{to gi vklu~uvaat site vidovi gra|a, a ne samo tekstualnite dela i site aspekti na
bibliografskite i normativnite podatoci {to se upotrebuvaat vo bibliote~nite
katalozi, a ne samo na izbor i oblik na opredelnicite na katalo`nite edinici”.
Ovie na~ela “se temelat vrz golemite svetski katalogizaciski tradicii, kako i vrz
konceptualniot model FRBR za definirawa na izrabotkata na bibliografskite
zapisi”. Kako zada~i na katalogot se prezemaat ~etirite postapki na korisnicite
od FRBR ~ii potrebi treba da gi zadovoli katalogot i dodava nova, petta postapka –
dvi`ewe niz katalogot (navigacija). Namenata na na~elata navedeni vo ovaa izjava e
da poslu`at kako vodi~ za razvoj na novi pravilnici za katalogizacija. Vo
definiraweto na zada~ite na katalogot, kako i na celite postaveni pred izrabotkata
na pravilnicite, na~elata se povikuvaat na knigata na Ilejn Svenonius
Intelektualni osnovi na organizacija na informaciite. Primenlivi se vrz
bibliografskite i normativnite podatoci i vrz tekovnite bibliote~ni katalozi.
Ovie na~ela mo`at da se primenuvaat i vrz bibliografiite i drugite datoteki {to
gi kreiraat bibliotekite, arhivite, muzeite i drugite zaednici.11

10) Statement of international cataloguing principles. URL: http://www.ifla.org/files/cataloguing/icp/icp_2009-
en.pdf IFLA Cataloguing Principles: Statement of International Cataloguing Principles (ICP) and its Glossary /
Edited by Barbara Tillett and Ana Lupe Cristán. München : K.G. Saur, 2009.

11) Willer, Mirna. Nacela katalogiziranja: od Pariških nacela do Nacela me|unarodnoga kataložnog pravilnika. //
Zbornik radova = Proceedings /Me|unarodni skup u cast 100-te godišnjice ro|enja Eve Verona, Zagreb, 17.-18.
studenoga 2005. = International Conference in Honour of the 100th Anniversary of Eva Verona's Birth, Zagreb,
November 17-18, 2005 ; uredile = edited by Ana Barbaric & Mirna Willer. Zagreb : Hrvatsko knjižnicarsko
društvo = Croatian Library Association, 2007. Str. 83-102; 349-368.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Pove}e na~ela go upravuvaat gradeweto na pravilnicite za katalogizacija, od
koi glavnoto na~elo e soodvetnost na potrebite na korisnicite na katalozite,
vo smisla deka re{enijata {to se donesuvaat pri izrabotuvawe na opisot i
kontroliranite oblici na imiwata za pristap treba sekoga{ da gi imaat predvid
korisnicite. Preostanatite na~ela vo izjavata se odnesuvaat na op{tata upotreba
na re~nikot za opis i pristap, prika`uvaweto na entitetite, to~nosta na opisot na
entitetite, dovolnost i nu`nost na elementite za opis i kontroliranite oblici na
imiwata, zna~ajnosta na podato~nite elementi, ekonomi~nosta, voedna~enosta i
normizacijata, kako i integracijata na opi{uvaweto na site vidovi gra|a i
kontroliranite oblici na imiwa na site vidovi entiteti {to treba da se zasnovaat
vrz zaedni~ka grupa pravila, onolku kolku {to e toa mo`no da se postigne.

Kako {to se naveduva vo Izjavata, pravilata za pravilnicite za katalogizacija
treba da bidat logi~ki zasnovani, a ne proizvolni. Ako ovie na~ela se me|usebno
isklu~ivi, vo odredeni okolnosti se prepora~uva da se prezeme logi~ko, prakti~no
re{enie. Entitetite, atributite i odnosite vo pravilnicite za katalogizacija treba
da bidat definirani kako {to se definirani vo konceptualnite modeli FRBR, FRAD
i FRSAD.12

Zaklu~ok

Konceptualniot model FRBR pretstavuva posledno dostignuvawe vo
bibliotekarskata teorija i praktika. Ovoj model ovozmo`uva organizirawe
„bibliografskiot univerzum” na sosema poinakov na~in, na~in {to e posoodveten i
porazbirliv za negovite korisnici.

Konceptot na ovoj model, entitet-atribut-odnos, bara preispituvawe na
dosega{nata katalogizaciska praktika i revizija na postojnite pravila za
katalogizacija ili definirawe novi.

Vlijanieto vrz definiraweto na novata Izjava za me|unarodnite na~ela za
katalogizacija e eden od ~ekorite vo toj pravec.

12) Statement of international cataloguing principles, str. 2-3

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Literatura:

1. Carlyle, Allyson. Understanding FRBR as a conceptual model: FRBR and the Bibliographic
Universe [version abridged by Lisa M. Fusco] // Bulletin of the American Society for Information Science
and Technology 33, 6(2007), str. 12-16. URL: http://www.asist.org/Bulletin/Aug-07/Bulletin_AugSep07.pdf
(2008-08-28)

2. Functional requirements for bibliographic records : final report / IFLA Study Group on the
Functional Requirements for Bibliographic Records. Munich: K. G. Saur, 1998. URL: http://www.ifla.org/
VII/s13/frbr/frbr.pdf (2008-08-01)

3. IFLA Cataloguing Principles: Statement of International Cataloguing Principles (ICP) and its
Glossary / Edited by Barbara Tillett and Ana Lupe Cristán. München : K.G. Saur, 2009.

4. Riva, Pat. Introducing the Functional Requirements for Bibliographic Records and related IFLA
developments. // Bulletin of the American Society for Information Science and Technology 33, 6(2007),
str. 7-11. URL: http://www.asist.org/Bulletin/Aug-07/Bulletin_AugSep07.pdf. (2008-08-28)

5. Statement of international cataloguing principles. URL: http://www.ifla.org/files/cataloguing/icp/
icp_2009-en.pdf

6. Svenonijus, Ilejn. Intelektualna osnova organizovanja informacija / Ilejn Svenonijus; prevela s
engleskog Ljiljana Kova~evic, Beograd: Narodna biblioteka Srbije: Clio, 2007.

7. Tillett, Barbara. What is FRBR: A Conceptual Model for the Bibliographic Universe. ”URL: http:
//www.loc.gov/cds/downloads/FRBR.PDF (2008-08-23)

8. Uvjeti za funkcionalnost bibliografskih zapisa: završni izvještaj / IFLA-ina Studijska skupina za
uvjete za funkcionalnost bibliografskih zapisa. Zagreb: Hrvatsko knjižnicarsko društvo, 2004

9. Willer, Mirna. Na~ela katalogiziranja: od Pariških na~ela do Na~ela medjunarodnoga kataložnog
pravilnika. // Zbornik radova = Proceedings /Me|unarodni skup u ~ast 100-te godišnjice rodjenja Eve
Verona, Zagreb, 17.-18. studenoga 2005. = International Conference in Honour of the 100th Anniversary
of Eva Verona’s Birth, Zagreb, November 17-18, 2005 ; uredile = edited by Ana Barbaric & Mirna
Willer. Zagreb : Hrvatsko knjižni~arsko društvo = Croatian Library Association, 2007. Str. 83-102; 349-
368.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

IZJAVA ZA ME\\UNARODNITE NA^ELA
ZA KATALOGIZACIJA

@aklina \\alevska, vi{ bibliotekar
Nacionalna i univerzitetska biblioteka

„Sv. Kliment Ohridski”, Skopje

Na Me|unarodnata konferencija za na~elata za katalogizacija odr`ana vo 1961
g. be{e odobrena izjavata za na~elata - op{topoznata pod imeto „Pariski na~ela”.1

Celta na izjavata da poslu`i kako osnova za me|unarodna standardizacija vo
katalogizacijata be{e sigurno postignata: pogolemiot broj pravilnici za
katalogizacija {to od toga{ bea razvieni nasekade niz svetot gi sledea Na~elata vo
celost ili barem vo najgolema mo`na mera.

Po pove}e od ~etirieset godini potrebata od zaedni~ki me|unarodni na~ela za
katalogizacija stana u{te pogolema bidej}i katalogizatorite i krajnite korisnici
nasekade niz svetot koristat mre`no dostapni javni katalozi (OPAC – Online Public
Access Catalogues). Sega, na po~etokot od 21 vek, napraven e napor od IFLA da sozdade
nova izjava za na~elata {to se primenlivi za mre`no dostapnite bibliote~ni
katalozi i za po{irokata okolina. Nivnata osnovna namena e, pred se, da im slu`at
na potrebite na korisnicite na katalozite.

Ovaa izjava gi zamenuva i gi pro{iruva Pariskite na~ela vrz site vidovi gra|a,
a ne samo vrz tekstualnite dela, kako i vrz site aspekti na bibliografski i
normativni podatoci {to se koristat vo bibliote~nite katalozi, a ne samo vrz
izborot i oblikot na opredelnici na katalo`nite edinici. Gi vklu~uvaat ne samo
na~elata i celite (t.e. funkciite na katalogot), tuku i pravilata {to treba da bidat
vklu~eni vo pravilnicite za katalogizacija nasekade niz svetot, kako i nasokite za
mo`nostite za prebaruvawe i pronao|awe.

Izjavata ja sostavuvaat:

1. Opseg
2. Op{ti na~ela
3. Entiteti, atributi i odnosi
4. Celi i funkcii na katalogot
5. Bibliografski opis
6. Pristapni to~ki
7. Osnovi za mo`nostite za prebaruvawe

1) International Conference on Cataloguing Principles (Paris : 1961). Report. - London : International
Federation of Library associations, 1963, p. 91-96. Dostapno i vo: Library Resources and Technical Services, v.
6 (1962), p. 162-167; i Statement of principles adopted at the International Conference on Cataloguing
Principles, Paris, October 1961. - Annotated edition / with commentary and examples by Eva Verona. - London :
IFLA Committee on Cataloguing, 1971.

UDK 025.3

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Novite na~ela se temelat vrz golemite svetski katalogizaciski tradicii,2 kako
i vrz konceptualniot model vo dokumentot na IFLA Functional Requirements for
Bibliographic Records (FRBR).3

Se nadevame deka ovie na~ela }e ja zgolemat me|unarodnata razmena na
bibliografskite i na normativnite podatoci i }e gi vodat izgotvuva~ite na
pravilnicite za katalogizacija vo nivnite napori da izrabotat me|unaroden
pravilnik za katalogizacija.

1. Opseg

Namenata na na~elata navedeni tuka e da poslu`at kako vodi~ pri razvivaweto
na pravilnicite za katalogizacija. Tie se primenlivi za bibliografskite i
normativnite podatoci i za tekovnite bibliote~ni katalozi. Na~elata mo`at da se
primenat i na bibliografii i drugi datoteki {to gi izrabotuvaat bibliotekite,
arhivite, muzeite i drugi zaednici.

Celta im e da obezbedat dosleden pristap do deskriptivnata i sodr`inskata
katalogizacija na site vidovi bibliografski izvori.

2. Op{ti na~ela

Pove}e na~ela upravuvaat so izgradbata na pravilnicite za katalogizacija.4

Prvenstvenata cel e da bidat vo soglasnost so potrebite na korisnicite.5

2.1. Soodvetno na potrebite na korisnikot. Odlukite {to se nosat pri
izrabotka na opisite i na kontroliranite oblici na imiwata za pristap treba da go
zemaat vo predvid korisnikot.

2.2. Op{ta upotreba. Re~nikot {to se upotrebuva vo opisite i pristapot treba
da bidat vo soglasnost so re~nikot {to go upotrebuva mnozinstvoto korisnici.

2.3. Prika`uvawe. Opisite i kontroliranite oblici na imiwata treba da se
temelat vrz na~inot na koj se opi{uva samiot entitet.

2) Cutter, Charles A.: Rules for a Dictionary Catalog. 4th ed., rewritten. Washington, D.C.: Government Printing
Office. 1904 Ranghanathan, S.R.: Heading and Canons. Madras [India]: S. Viswanathan, 1955, and
Lubetzky, Seymour. Principles of Cataloguing. Final Report. Phase I: Descriptive Cataloging. Los angeles, Calif.:
University of California, Institute of Library Research, 1969.

3) Functional Requirements for Bibliographic Records: Final Report. - Munich : Saur, 1998. (IFLA UBCIM
publications new series; v. 19). Dostapno i na vebstranicata na IFLA: http://www.ifla.org/VII/s13/frbr/
(sept. 1997, dopolneto i korigirano do fevruari 2008) Modelot FRBR naskoro }e bide nadopolnet
so modelite Functional Requirements for Authority Data (FRAD) i Functional Requirements for Subject Au-
thority Data (FRSAD)

4) Zasnovano vrz bibliografska literatura, posebno vrz onaa na Ranganatan ina Lajbnic, kako
{to e opi{ano vo: Svenonius, Elaine. The Intellectual Foundation of Information Organization. Cambridge,
Mass.: MIT Press, 2000, str. 68. Vo odnos na predmetniot tezaurus, va`at drugi na~ela koi s# u{te
ne se vklu~eni vo ovaa izjava.

5) Na~elata 2.2. do 2.9. ne se navedeni po nekoj poseben redosled.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

2.4. To~nost. Entitetot {to se opi{uva treba da bide verno prika`an.
2.5. Dovolnost i nu`nost. Treba da se vklu~at samo onie podato~ni elementi

vo opisite i vo kontroliranite oblici na imiwata za pristap {to se potrebni za da
se ispolnat potrebite na korisnicite i koi se bitni za ednozna~na identifikacija
na entitetot.

2.6. Zna~ajnost. Podato~nite elementi treba da se bibliografski zna~ajni.
2.7. Ekonomi~nost. Koga postojat alternativni na~ini za postignuvawe na

celite, prednost se dava na na~inot {to najdobro ja unapreduva ekonomi~nosta (t.e.
najniski tro{oci ili najednostaven pristap).

2.8. Doslednost i standardizacija. Opisite i izrabotkata na pristapnite to~ki
treba da bidat standardizirani {to e mo`no pove}e. Ova ovozmo`uva pogolema
doslednost, so {to se zgolemuva sposobnosta za me|usebna razmena na bibliografskite
i normativnite podatoci.

2.9. Integracija. Opisite za site vidovi gra|a i kontroliranite oblici na
imiwa za site vidovi entiteti treba, vo najgolema mera, da se temelat vrz zaedni~ki
zbir na pravila.

Pravilata vo pravilnikot za katalogizacija treba da bidat logi~ki zasnovani,
a ne proizvolni. Poznato e deka navedenite na~ela vo nekoi slu~ai mo`at da si
protivre~at, pri {to treba da se prezeme logi~no, prakti~no re{enie.

3. Entiteti, atributi i odnosi

Pravilnikot za katalogizacija treba da gi zeme vo predvid entitetite,
atributite i odnosite taka kako {to se definirani vo konceptualnite modeli na
bibliografskiot univerzum.6

3.1. Entiteti
Bibliografskite i normativnite podatoci mo`at da gi pretstavuvaat slednite

entiteti:
delo
izraz
pojaven oblik
edinica gra|a7

lice
semejstvo
korporativno telo8

6) Konceptualnite modeli na IFLA se FRBR, FRAD i FRSAD.

7) Delo, izraz, pojaven oblik i edinica gra|a se entiteti od prvata grupa vo modelot FRBR.

8) Lice, semejstvo i korporativno telo se entiteti od vtorata grupa vo modelite
FRBR i FRAD

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

poim
predmet
nastan
mesto.9

3.2. Atributi
Atributite, koi identifikuvaat oddelen entitet, treba da se koristat kako

podato~ni elementi.

3.3. Odnosi
Treba da se identifikuvaat bibliografski zna~ajnite odnosi me|u entitetite.

4. Celi i funkcii na katalogot10

Katalogot treba da bide prakti~na i delotvorna alatka koja }e mu ovozmo`i na
korisnikot:

4.1. da najde bibliografski izvori vo zbirka, kako rezultat na prebaruvawe so
primena na atributi na izvorite ili nivni me|usebni odnosi:

4.1.1. da najde oddelen izvor

4.1.2. da najde grupa izvori koi gi pretstavuvaat:
- site izvori {to pripa|aat na isto delo,
- site izvori koi otelotvoruvaat ist izraz,
- site izvori {to so primeri ilustriraat ist pojaven oblik,
- site izvori povrzani za odredeno lice, semejstvo ili korporativno telo,
site izvori za daden predmet,
- site izvori definirani so drugi kriteriumi (jazik, mesto na izdavawe,

datum na izdavawe, vid sodr`ina, vid na nosa~ itn.), voobi~aeno kako
sekundarno ograni~uvawe na rezultatite od prebaruvaweto,

4.2. da identifikuva bibliografski izvor ili posrednik (vo smisla, da potvrdi
deka opi{aniot entitet e soodveten na baraniot entitet ili da pravi razlika me|u
dva ili pove}e entiteti so sli~ni svojstva),

9) Poim, predmet, nastan i mesto se entiteti od tretata grupa vo modelot FRBR. Sekoj od
entitetite mo`e da bide vo predmeten odnos so deloto.

10) To~kite 4.1 - 4.5 se temelat vrz: Svenonius, Elaine: The Intellectual Foundation of Information
Organization. Cambridge, Mass.: MIT Press, 2000.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

4.3. da izbere bibliografski izvor soodveten na potrebite na korisnikot (vo
smisla, da izbere izvor koj gi zadovoluva barawata na korisnikot vo odnos na
mediumot, sodr`inata, nosa~ot, i dr., ili da otfrli izvor koj e nesoodveten na
barawata na korisnikot),

4.4. da ja dobie opi{anata edinica ili da obezbedi pristap do nea (vo smisla, da
obezbedi informacija koja }e mu ovozmo`i na korisnikot da ja nabavi edinicata so
kupuvawe, zajmuvawe itn.; da pristapi do edinicata po elektronski pat preku mre`no
povrzuvawe do oddale~eniot izvor); da nabavi normativni ili bibliografski
podatoci ili da obezbedi pristap do niv,

4.5. da se dvi`i niz katalogot i nadvor od nego (vo smisla, so pomo{ na logi~ko
rasporeduvawe na bibliografskite i normativnite podatoci i so prika`uvawe na
ednostavni na~ini na dvi`ewe niz niv, vklu~uvaj}i go i prika`uvaweto na odnosite
me|u delata, izrazite, pojavnite oblici, edinicite gra|a, licata, semejstvata,
korporativnite tela, poimite, predmetite, nastanite i mestata).

5. Bibliografski opis

5.1. Op{to pravilo e deka za sekoj pojaven oblik e potrebno da se izraboti
zaseben bibliografski opis.

5.2. Bibliografskiot opis voobi~aeno se temeli vrz edinica koja e pretstavnik
na pojavniot oblik i mo`e da sodr`i atributi {to se odnesuvaat na deloto/delata i
izrazot/izrazite otelotvoreni so edinicata.

5.3. Podatocite za opis treba da se temelat vrz me|unarodno dogovoren standard.11

5.4. Opisite mo`at da bidat na nekolku nivoa na potpolnost, zavisno od
namenata na katalogot ili na bibliografskata baza na podatoci. Informaciite za
nivoto na potpolnost treba da mu bidat poznati na korisnikot.

6. Pristapni to~ki

6.1. Op{to

Pristapnite to~ki za nao|awe na bibliografskite i normativnite podatoci
mora da bidat oblikuvani spored op{tite pravila (vidi 2. Op{ti pravila). Tie
mo`at da bidat kontrolirani i nekontrolirani.

11) Me|unarodno dogovoren standard za bibliotekarskata zaednica e Me|unarodniot standard za
bibliografski opis (International Standard Bibliographic Description).

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

6.1.1. Treba da se opredelat kontrolirani pristapni to~ki za normativnite i
varijantnite oblici na imiwa za entitetite kako {to se lica, semejstva,
korporativni tela, dela, izrazi, pojavni oblici, edinici gra|a, poimi, predmeti,
nastani i mesta. Kontroliranite pristapni to~ki ja obezbeduvaat konzistentnosta
neophodna za povrzuvawe (kolokacija) na bibliografskite zapisi za grupite izvori.

6.1.1.1. Treba da se izrabotat normativni zapisi so koi se kontroliraat
normativnite oblici na imiwa, varijantnite oblici na imeto i identifikatorite
{to se koristat kako pristapni to~ki.

6.1.2. Nekontroliranite pristapni to~ki mo`e da se dobijat kako
bibliografski podatoci za imiwa, naslovi (na pr. glaven stvaren naslov prezemen
od pojavniot oblik), kodovi, klu~ni zborovi itn., {to ne se kontrolirani vo
normativnite zapisi.

6.2. Izbor na pristapnite to~ki

6.2.1. Kako pristapni to~ki za bibliografski zapis da se vklu~at normativnite
pristapni to~ki za dela i izrazi (kontrolirani) otelotvoreni vo izvorot, naslovot
na pojavniot oblik (voobi~aeno nekontroliran) i normativnite pristapni to~ki za
tvorcite na delata.

6.2.1.1. Korporativno telo kako tvorec: korporativnoto telo treba da se smeta
kako tvorec na onie dela koi ja izrazuvaat kolektivnata misla ili aktivnosta na
korporativnoto telo, ili koga tekstot na naslovot, zaedno so prirodata na deloto,
jasno uka`uva deka korporativnoto telo e kolektivno odgovorno za sodr`inata na
deloto. Ova se primenuva duri i koga lice go potpi{uva deloto vo svojstvo na
slu`benik vo korporativnoto telo.

6.2.2. Dopolnitelno, treba da se obezbedat pristapni to~ki do bibliografskite
zapisi za normativni pristapni to~ki za lica, semejstva, korporativni tela i
predmeti za koi se smeta deka se va`ni za pronao|aweto i identifikacijata na
bibliografskiot izvor {to se opi{uva.

6.2.3. Vklu~ete gi normativniot oblik i varijantnite oblici na imeto na
entitetot kako pristapni to~ki do normativniot zapis.

6.2.4. Mo`e da se napravi dopolnitelen pristap preku imiwata na srodnite
entiteti.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

6.3. Normativni pristapni to~ki

Normativnite pristapni to~ki za imeto na entitetot treba da se zapi{at vo
normativen zapis zaedno so identifikatorite za entitetot i varijantnite oblici
na imeto. Normativnata pristapna to~ka mo`e da bide potrebna kako standarden
oblik za prika`uvawe.

6.3.1. Normativnite pristapni to~ki mora da bidat izraboteni vo soglasnost
so standardot.

6.3.2. Jazik i pismo na normativnite pristapni to~ki

6.3.2.1. Koga imiwata se napi{ani na nekolku jazici i/ili pisma, prednost za
normativna pristapna to~ka za imeto treba da mu se dade na podatokot najden na
pojavnite oblici na deloto napi{ani na izvorniot jazik ili pismo,

6.3.2.1.1. no ako izvorniot jazik ili pismo ne se koristi voobi~aeno vo
katalogot, normativnata pristapna to~ka mo`e da se temeli vrz oblicite najdeni
na pojavnite oblici ili vo referentnite izvori na eden od jazicite ili pismata
{to se najsoodvetni za korisnicite na katalogot.

6.3.2.1.2. Sekoga{ koga e toa mo`no, treba da se obezbedi pristap na izvorniot
jazik ili pismo, preku kontrolirana pristapna to~ka, bilo da e toa normativen ili
varijanten oblik na imeto.

6.3.2.2. Ako se koristat transliteracii, treba da se sledi me|unarodniot standard
za transkripcija.

6.3.3. Izbor na normativna pristapna to~ka

Imeto na koe mu se dava prednost za da bide normativna pristapna to~ka treba
da se temeli vrz imeto {to go identifikuva entitetot na nedvosmislen na~in, dali
kako ime koe{to naj~esto go nao|ame na pojavnite oblici ili kako op{toprifateno
ime soodvetno za korisnicite na katalogot {to go nao|ame vo referentnite izvori
(t.e. "voobi~aeno ime").

6.3.3.1. Izbor na normativna pristapna to~ka za lice, semejstvo,
korporativno telo

Ako edno lice, semejstvo ili korporativno telo koristi varijantni imiwa ili
varijantni oblici na imiwata, edno ime ili eden oblik na imeto treba da se izbere
kako osnova za normativna pristapna to~ka za sekoj oddelen entitet.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

6.3.3.1.1. Koga varijantnite oblici na imeto se najdeni na pojavnite oblici i/
ili vo referentnite izvori, a ovaa varijacija ne se temeli na razli~ni prikazi na
istoto ime (t.e. celosni i skrateni oblici), prednost mu se dava:

6.3.1.1.1. na op{topoznatoto (ili "voobi~aeno") ime namesto na slu`benoto ime,
onamu kade {to e navedeno, ili

6.3.1.1.2. na slu`benoto ime, koga ne e navedeno op{topoznatoto ili
voobi~aenoto ime.

6.3.3.1.2. Ako korporativnoto telo vo nekolku posledovatelni periodi
koristelo razli~ni imiwa {to ne mo`at da se smetaat za mali promeni na imeto,
sekoj entitet identifikuvan so zna~ajna promena na imeto treba da se smeta za nov
entitet. Soodvetnite normativni podatoci za sekoj entitet treba da bidat povrzani
voobi~aeno so upatuvawe na prethodnite i slednite normativni oblici na imiwata
na korporativnoto telo.

6.3.3.2. Izbor na normativna pristapna to~ka za delo i izraz

Koga edno delo ima pove}e naslovi, eden od naslovite treba da se izbere kako
osnova za normativna pristapna to~ka za deloto/izvorot.

6.3.4. Oblik na imeto za normativni pristapni to~ki

6.3.4.1. Oblik na imeto za lica

Koga imeto na liceto se sostoi od nekolku zborovi, izborot na prv zbor za
normativnata pristapna to~ka treba da bide spored pravilata na dr`avata i na
jazikot {to se najtesno povrzani so toa lice, i toa vo redosledot spored koj se najdeni
na pojavnite oblici ili vo referentnite izvori.

6.3.4.2. Oblik na imeto za semejstva

Koga imeto na semejstvoto se sostoi od nekolku zborovi, izborot na prv zbor za
normativnata pristapna to~ka treba da bide spored pravilata na dr`avata i na
jazikot {to se najtesno povrzani so toa semejstvo, i toa spored redosledot vo koj se
najdeni na pojavnite oblici ili vo referentnite izvori.

6.3.4.3. Oblik na imeto za korporativni tela

Za normativna pristapna to~ka za korporativno telo imeto treba da se navede
spored redosledot kako {to se pojavuva na pojavnite oblici ili vo referentnite
izvori, osven

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

6.3.4.3.1. koga korporativnoto telo e del na politi~ko-teritorijalna edinica,
normativnata pristapna to~ka treba da go sodr`i sega{niot oblik na imeto na te-
ritorijata na jazikot i pismoto {to se najsoodvetni za potrebite na korisnicite na
katalogot.

6.3.4.3.2. koga imeto na korporativnoto telo samoto po sebe izrazuva podredenost
ili podredena uloga, ili e nedovolno za identifikacija na podredenoto telo,
normativnata pristapna to~ka treba da zapo~nuva so imeto na nadredenoto telo.

6.3.4.4. Oblik na imeto za dela/izrazi

Normativnata pristapna to~ka za delo, izraz, pojaven oblik ili edinica gra|a
mo`e da bide naslov koj mo`e da bide samostoen ili da e naslov kombiniran so
normativnata pristapna to~ka za tvorecot na deloto.

6.3.4.5. Razlikuvawe me|u imiwata

Dokolku e potrebno, za razlikuvawe na eden entitet od drugite so isto ime, vo
normativnata pristapna to~ka za entitetot treba da se dodadat dopolnitelni
obele`ja za identifikacija. Dokolku e po`elno, istite identifikaciski obele`ja
mo`e da se vklu~at kako del na varijantnite oblici na imeto.

6.4. Varijantni imiwa i varijatni oblici na imeto

Bez ogled koe ime }e bide izbrano za normativna pristapna to~ka, za
kontroliran pristap treba da bidat vklu~eni i varijantnite imiwa i varijantnite
oblici na imeto.

7. Osnovi za mo`nostite za prebaruvawe

7.1. Prebaruvawe

Pristapnite to~ki se elementi od bibliografskite i normativnite zapisi koi
1) obezbeduvaat sigurno pronao|awe na bibliografski i normativni zapisi i nivnite
srodni bibliografski izvori i 2) ograni~uvawe na rezultatite od prebaruvawata.

7.1.1. Na~ini na prebaruvawe

Treba da se ovozmo`i prebaruvawe i pronao|awe na imiwata, naslovite i
predmetite so pomo{ na site na~ini na prebaruvawe dostapni vo daden bibliote~en
katalog ili bibliografska baza na podatoci (so pomo{ na polni oblici na imiwata,
klu~ni zborovi, izrazi, kratewe, identifikatori, itn.)

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

7.1.2. Neophodni pristapni to~ki

Neophodni pristapni to~ki se onie {to se temelat vrz glavnite atributi i
odnosi na sekoj entitet vo bibliografskiot ili vo normativniot zapis.

7.1.2.1. Neophodni pristapni to~ki vo bibliografskite zapisi se:

- normativna pristapna to~ka za imeto na tvorecot ili prviot naveden
tvorec na deloto, koga se navedeni pove}e imiwa,
- normativna pristapna to~ka za deloto/izrazot (mo`e da ja vklu~uva i
normativnata pristapna to~ka za tvorecot)
- stvarniot naslov ili negovata zamena za pojavniot oblik,
godinata (godinite) na izdavawe ili objavuvawe na pojavniot oblik,
- kontroliranite predmetni oznaki i/ili klasifikaciski broevi za deloto,
standardnite broevi, identifikatori i „klu~ni naslovi” za opi{uvaniot
entitet.

7.1.2.2. Neophodni pristapni to~ki za normativnite zapisi se:

- normativnoto ime ili naslovot na entitetot,
- identifikatorite za entitetot,
- varijantnite imiwa i varijantnite oblici na imeto ili naslovot na entitetot.

7.1.3. Dopolnitelni pristapni to~ki

Atributite od drugite delovi na bibliografskiot opis ili na normativniot
zapis mo`at da slu`at kako nezadol`itelni pristapni to~ki ili kako pomagala za
izbirawe ili ograni~uvawe pri prebaruvaweto.

7.1.3.1. Takvite atributi vo bibliografskite zapisi vklu~uvaat, no ne se
ograni~uvaat na:

- imiwa na drugite tvorci pokraj prviot,
- imiwa na lica, semejstva ili korporativni tela vo ulogi {to ne se uloga na
tvorec (na pr. izveduva~i),
- varijantni naslovi (na pr. naporedni naslovi, nadnaslovi)
- normativna pristapna to~ka za izdava~ka celina,
- identifikatori na bibliografskiot zapis,
- jazikot na izrazot otelotvoren vo pojavniot oblik,
mesto na izdavawe,
- vid na sodr`inata,
- vid na nosa~ot.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

7.1.3.2. Takvite atributi vo normativnite zapisi vklu~uvaat, no ne se
ograni~uvaat na:

- imiwa ili naslovi na srodnite entiteti,
- identifikatorite na normativnite zapisi.

7.2. Pronao|awe

Koga rezultatite od prebaruvaweto sodr`at pove}e zapisi so ista pristapna
to~ka, zapisite treba da se prika`at vo logi~ki redosled soodveten za korisnikot
na katalogot, po mo`nost vo soglasnost so standardot {to va`i za jazikot i pismoto
na pristapnata to~ka.

POIMNIK

Ovoj poimnik sodr`i izrazi {to vo Izjavata za me|unarodni na~ela za
katalogizacija se koristat so posebno zna~ewe (t.e. ne upotrebeni voobi~aenite
definicii od re~nicite). Na krajot se navedeni izrazite {to se koristat vo
Pariskite na~ela ili vo drugite porane{ni pravilnici za katalogizacija, za koi
u~esnicite na IME ICC sakaat da predupredat deka ne se upotrebuvaat pove}e vo
Me|unarodnite na~ela za katalogizacija.

OP = op{iren poim; PP = potesen poim; SP = sroden poim

Atribut – Svojstvo na entitetot. Atributot mo`e da bide svojstven za entitetot
ili da poteknuva odnadvor.

[Izvor: FRBR]

Bibliografski zapis – zbir na podato~ni elementi koi opi{uvaat i
obezbeduvaat pristap do bibliografski izvor i identifikuva srodni dela i izrazi.

[Izvor: IME ICC]

Bibliografski zna~aen – svojstvo na entitetot, atributot ili odnosot, {to
ima posebno zna~ewe ili vrednost vo kontekst na bibliografskite izvori.

[Izvor: IME ICC]

Bibliografski izvor – entitet vo ramki na bibliotekata i sli~ni zbirki,
{to se sostoi od proizvodi na intelektualno ili umetni~ko nastojuvawe.
Bibliografski izvori vo modelot FRBR se entitetite od grupata 1: delo, izraz,
pojaven oblik i edinica gra|a.

[Izvor: IME ICC]

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Bibliografski opis – zbir na bibliografski podatoci {to go identifikuvaat
bibliografskiot izvor.

[Izvor: preraboten ISBD]
Vidi i Deskriptivna katalogizacija [SP]

Bibliografski univerzum – podra~jeto {to se odnesuva na zbirkite od
bibliotekite, arhivite, muzeite i drugite informaciski zaednici.

[Izvor: IME ICC]

Varijanten oblik na imeto – oblik na imeto {to ne e izbran za normativna
pristapna to~ka za entitetot. Mo`e da se koristi za pristap do normativniot zapis
za entitetot ili da se pretstavi kako vrska do normativnta pristapna to~ka.

[Izvor: IME ICC]
Vidi i Voobi~aeno ime [SP], Ime [OP], Kontrolirana pristapna to~ka [OP],

Normativen oblik na imeto [SP], Normativna pristapna to~ka [SP], Pristapna to~ka
[OP]

Vid nosa~ – oznaka {to go odrazuva formatot na mediumot za skladirawe i
~uvawe na nosa~ot, vo kombinacija so vidot na posredniot ured potreben za
pregleduvawe, prika`uvawe, izveduvawe itn. na sodr`inata na izvorot. Vidot na
nosa~ot gi odrazuva atributite na pojavniot oblik.

[Izvor: preraboteno od Poimnikot na RDA, jan. 2008]

Vid sodr`ina – oznaka {to go odrazuva osnovniot oblik na komunikacija so koj
e izrazena sodr`inata i ~ovekoviot oset preku koj e nameneto taa da se vospriemi.
Vidot na sodr`inata gi odrazuva atributite i na deloto i na izrazot.

[Izvor: preraboteno od Poimnikot na RDA, jan. 2008]

Voobi~aeno ime – ime, razli~no od slu`benoto ime, so koe e poznato
korporativno telo, mesto ili predmet.

[Izvor: preraboteno od revizijata na AACR vo 2002, Poimnik]
Vidi i Varijanten oblik na imeto [SP], Ime [OP], Normativen oblik na
imeto [SP]

Delo – odredena intelektualna ili umetni~ka tvorba (t.e. intelektualna ili
umetni~ka sodr`ina)

[Izvor: FRAD, FRBR, preraboteno od IME ICC]

Deskriptivna katalogizacija – del od katalogizacijata {to gi obezbeduva
deskriptivnite podatoci i pristapnite to~ki {to ne se povrzani so sodr`inata.

[Izvor: IME ICC]
Vidi i Bibliografski opis [SP], Sodr`inska katalogizacija [SP]

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Dopolnitelna pristapna to~ka – pristapna to~ka {to mo`e da se koristi zaedno
so neophodnite pristapni to~ki za podobruvawe na pronao|aweto na bibliografskite
i normativnite podatoci.

[Izvor: IME ICC]
Vidi i Neophodna pristapna to~ka [SP], Pristapna to~ka [PP]

Edinica gra|a – eden primerok na pojaven oblik.
[Izvor: FRAD, FRBR]

Entitet – ona {to ima svojstvo na edinstvenost i samostojnost; ona {to postoi
nezavisno ili odvoeno od drugite; apstrakcija, ideen koncept, misloven objekt ili
transcedentalen objekt.

[Izvor: Webster’s 3rd]

Kako primeri za vidovi entiteti vo FRBR i FRAD se vbrojuvaat proizvodite na
intelektualno ili umetni~ko nastojuvawe (delo, izraz, pojaven oblik i edinica
gra|a); posrednicite (t.e. lica, semejstva, korporativni tela) odgovorni za izrabotka
na intelektualnata ili umetni~kata sodr`ina, za proizvodstvo i diseminacija na
sodr`inata vo fizi~ki oblik ili za za~uvuvawe na proizvodot; ili predmetot na
deloto (delo, izraz, pojaven oblik, edinica gra|a, lice, semejstvo, korporativno telo,
poim, predmet, nastan, mesto).

[Izvor: IME ICC]

Zbirka – 1. Realna ili virtuelna grupa od dve ili pove}e dela ili delovi na
dela kombinirani ili izdadeni zaedno. 2. Realna ili virtuelna grupa bibliografski
izvori {to gi ~uva ili gi izrabotila dadena institucija.

[Izvor: IME ICC]

Identifikator – broj, kodiran podatok, zbor, izraz, logo, ured itn., povrzan so
entitetot, {to slu`i za razlikuvawe na entitetot od drugite entiteti vo ramki na
domenot vo koj e dodelen identifikatorot.

[Izvor: FRAD]

Izbrano ime – ime na entitetot, izbrano spored pravila i standardi, {to slu`i
kako osnova za izrabotka na normativna pristapna to~ka za entitetot.

[Izvor: IME ICC]
Vidi i Voobi~aeno ime [SP], Ime [OP], Normativen oblik na imeto [SP],

Normativna pristapna to~ka [SP]

Izraz – intelektualna ili umetni~ka realizacija na deloto.
[Izvor: FRAD, FRBR]

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Ime – znak, zbor ili grupa zborovi i/ili znaci po koi e poznat entitetot.
Vklu~uva zborovi/znaci koi ozna~uvaat lice, semejstvo, korporativno telo;
vklu~uvaat izrazi po koi se poznati poimite, predmetite, nastanite ili mestata;
vklu~uvaat naslov daden na delo, izraz, pojaven oblik ili edinica gra|a. Se koristi
kako osnova za pristapna to~ka.

[Izvor: FRBR, dopolneto od FRAD]
Vidi i Varijanten oblik na imeto [PP], Voobi~aeno ime [PP], Izbrano ime [PP],

Kontrolirana pristapna to~ka [SP], Normativen oblik na imeto [PP], Pristapna
to~ka [SP]

Klu~en naslov – edinstveno ime dodeleno na kontinuiran izvor od Mre`ata na
ISSN i neraskinlivo povrzan so negoviot ISSN-broj. Klu~niot naslov mo`e da bide
ednakov so glavniot naslov ili, so cel da se postigne edinstvenost, mo`e da se izgradi
so dodavawe elementi za identifikacija i/ili objasnuvawe, kako {to e imeto na
izdava~ot, mestoto na izdavawe, podatoci za izdanieto.

[Izvor: ISBD]

Kontrolirana pristapna to~ka – Pristapna to~ka zapi{ana vo normativen
zapis.

[Izvor: preraboten GARR]

Kontroliranite pristapni to~ki se sostojat od normativnite oblici na imiwa,
kako i od onie ozna~eni kako varijantni oblici. Tie mo`at:

- da se temelat vrz li~ni imiwa, semejni imiwa i imiwa na korporativni tela,
- da se temelat vrz imiwa (t.e. naslovi) za dela, izrazi, pojavni oblici i edinici
gra|a,
- da bidat kombinacija od dve imiwa, kako vo slu~aj na pristapnata to~ka avtor/
naslov koja prestavuva delo {to go kombinira imeto na tvorecot so naslovot
na deloto,
- da se temelat vrz izrazi za nastani, predmeti, poimi i mesta,
- da se temelat vrz identifikatori, kako standardnite broevi,
klasifikaciskite oznaki itn.
Drugite elementi (kako datumite) mo`e da se dodadat vo imeto pred s# zaradi

potrebata od razlikuvawe me|u entitetite so isti ili so sli~ni imiwa.
[Izvor: FRAD se potencira deka fokusiraweto na ovoj model e vrz imiwata i
izrazite kontrolirani so normativnata datoteka.]
Vidi i Varijanten oblik na imeto [SP], Ime [SP], Nekontrolirana pristapna

to~ka [SP], Normativna pristapna to~ka [SP], Pristapna to~ka [OP]

Korporativno telo – organizacija ili grupa lica i/ili organizacii {to se
identifikuvaat pod opredeleno ime i rabotat, ili mo`at da rabotat, kako edinica.

[Izvor: preraboteno od FRAD, FRBR]

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Lice – poedinec ili poedine~en identitet vospostaven ili prisvoen od
poedinec ili od grupa.

[Izvor: FRBR, dopolneto od FRAD, preraboteno od IME ICC]

Mesto – lokacija.
[Izvor: FRBR]

Nastan – aktivnost ili pojava.
[Izvor: FRAD (onie {to ne se korporativni tela se smetaat za predmeti), FRBR]

Nekontrolirana pristapna to~ka – pristapna to~ka {to ne e kontrolirana so
normativen zapis.

[Izvor: IME ICC]
Vidi i Kontrolirana pristapna to~ka [SP], Pristapna to~ka [OP]

Neophodna pristapna to~ka – pristapna to~ka {to se temeli vrz glavniot
atribut ili odnos na entitet vo bibliografski ili normativen zapis i koja
obezbeduva pronao|awe i identifikacija na toj zapis.

[Izvor: IME ICC]
Vidi i Dopolnitelna pristapna to~ka [SP], Pristapna to~ka [OP]

Normalizirana pristapna to~ka
Vidi Normativna pristapna to~ka

Normativen zapis – zbir na podato~ni elementi {to go identifikuvaat
entitetot i mo`at da se koristat za dobivawe pristap do normativna pristapna to~ka
za toj entitet ili za prika`uvawe na koja bilo od pristapnite to~ki za entitetot.

[Izvor: IME ICC]

Normativen oblik na imeto – oblik na ime izbran za normativna pristapna
to~ka do entitetot.

Vidi i Varijanten oblik na imeto [SP], Voobi~aeno ime[SP], Izbrano ime [SP],
Ime [OP], Normativna pristapna to~ka [SP]

Normativna pristapna to~ka – izbrana kontrolirana pristapna to~ka za
entitetot, opredelena i oblikuvana vo soglasnost so pravilata ili standardite.

[Izvor: IME ICC]
Vidi i Varijanten oblik na imeto [SP], Izbrano ime [SP], Kontrolirana

pristapna to~ka [OP], Normativen oblik na imeto [SP], Pristapna to~ka [OP]

Odnos – posebna vrska me|u entitetite ili nivnite primeri.
[Izvor: zasnovano vrz FRBR]

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Poim – apstraktna zamisla ili ideja.
[Izvor: FRAD (vo vrska so predmetite), FRBR]

Pojaven oblik – fizi~ko otelotvoruvawe na izraz na deloto.
[Izvor: FRAD, FRBR]

Pojavniot oblik mo`e da otelotvori zbirka dela, samostojno delo ili sostaven
del na delo. Pojavnite oblici mo`e da se pojavat na edna ili pove}e fizi~ki edinici.

[Izvor: IME ICC]

Posrednik – lice (avtor, izdava~, skulptor, urednik, re`iser, kompozitor itn.)
ili grupa (semejstvo, organizacija, korporacija, biblioteka, orkestar, dr`ava,
federacija itn.) ili avtomatska naprava (meteorolo{ki ured, kompjuterska programa
za prevod itn.) koja ima nekakva uloga vo `ivotniot vek na izvorot.

[Izvor: DCMI Agents Working Group, prerabotena rabotna definicija]
Vidi i Tvorec [PP]

Predmet – materijalno ne{to.
[Izvor: FRBR]

Pristapna to~ka – ime, poim, kodiran podatok itn., so koj se baraat i
identifikuvaat bibliografskite i normativnite podatoci

[Izvor: GARR, preraboteno od FRAD i IME ICC]
Vidi i Varijanten oblik na ime [PP], Dopolnitelna pristapna to~ka [PP], Ime

[SP], Kontrolirana pristapna to~ka [PP], Nekontrolirana pristapna to~ka [PP],
Neophodna pristapna to~ka [PP], Normativn pristapna to~ka [PP]

Semejstvo – dve ili pove}e lica, povrzani so ra|awe, brak, posvojuvawe, ili
sli~en zakonski status, ili na drug na~in pretstaveni kako semejstvo.

[Izvor: FRAD, preraboteno od IME ICC]

Sodr`inska katalogizacija – del katalogizacijata koj obezbeduva kontrolirani
predmetni izrazi i/ili klasifikaciski broevi.

[Izvor: IME ICC]
Vidi i Deskriptivna katalogizacija [SP]

Tvorec – lice, semejstvo ili korporativno telo odgovorno za intelektualnata
ili umetni~kata sodr`ina na deloto.

[Izvor: IME ICC]
Vidi i Posrednik [OP]

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Izvori

AACR2 – Anglo-American Cataloguing Rules. - 2nd edition, 2002 revision. - Ottawa: Canadian
Library Association; London: Chartered Institute of Library and Information Professionals; Chicago:
American Library Association, 2002-2005.

DCMI Agents Working Group – Dublin Core Metadata Initiative, Agents Working Group. Od
veb-stranica, 2003 (rabotni definicii): "http://dublincore.org/groups/agents/" Zavr{niot
izve{taj mre`no dostapen na: http://dublincore.org/documents/dcmi-terms/#classes-Agent

FRAD – Functional Requirements for Authority Data: A Conceptual Model – Final Report,
2008.

FRBR – Functional Requirements for Bibliographic Records: Final Report. - Munich : Saur,
1998.(IFLA UBCIM publications new series; v. 19) Dostapno na veb-lokacijata na IFLA: "http:/
/www.ifla.org/VII/s13/frbr/"(sept. 1997, dopolneto i izmeneto do fevr. 2008)

GARR – Guidelines for Authority Records and References. 2nd ed., rev. - Munich : Saur, 2001.
(IFLA UBCIM publications new series; v. 23) Dostapno na: "http://www.ifla.org/VII/s13/garr/garr.pdf"

IME ICC – IFLA Meeting of Experts on an International Cataloguing Code (1st - 5th : 2003-
2007), preporaki od u~esnicite

ISBD – International Standard Bibliographic Description (ISBD): preliminary consolidated
edition. - Munich : Saur, 2007. (IFLA Series on Bibliographic Control ; v. 31) Mre`no dostapno na:
"http://www.ifla.org/VII/s13/pubs/ISBD_consolidated_2007.pdf"

RDA – RDA: Resource Description and Access. Glossary Draft. 5JSC/Chair/11/Rev (Jan. 2008,
Table 1) Mre`no dostapno na: http://www.collectionscanada.gc.ca/jsc/rda.htm#drafts

Webster’s 3rd – Webster’s Third International Dictionary. - Springfield, Mass : Merriam, 1976.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Poimi {to ne se ve}e vo upotreba

Bibliografska edinica vidi Pojaven oblik

Edinstven naslov vidi Normativen oblik na ime, Normativna
pristapna to~ka, Ime

Opredelnica vidi Kontrolirana pristapna to~ka, Normativna
pristapna to~ka

Upatnica vidi Varijanten oblik na imeto

Izjava na IME ICC 2008

U~esnicite na IME ICC donesoa odluka deka

- }e gi napravat potrebnite uredni~ki ispravki vo tekstot {to go prifatija
u~esnicite na IME ICC,

- }e go distribuiraat tekstot do site tela {to donesuvaat pravila za
katalogizacija i organizaciite na IFLA, kako i do stru~niot pe~at,

- }e ja uredat i izdadat Izjavata za me|unarodnite na~ela za katalogizacija i
Poimnikot, i }e gi napravat slobodno dostapni na mre`a,

- }e se gri`at za prodol`uvawe na rabota i usoglasuvawe na tekstot so FRAD i
FRSAR, otkako istite }e bidat zavr{eni, i so natamo{niot razvoj na modelite i
{emite za katalogizaciskite podatoci, i

- }e ja za~uvaat dokumentacijata na IME ICC i }e gi davaat na uvid podatocite za
postapkite i rezultatite na IME ICC.

Prepora~uvame da se zadol`i Sekcijata za katalogizacija pri IFLA za odr`uvawe
na tekstovite i sproveduvawe niven pregled na vremensko rastojanie od pribli`no
5 godini zaradi osovremenuvawe spored potrebite vo soglasnost so po{irokata
informaciska zaednica.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

ISKUSTVA OD PREBARUVAWATA PO AVTOR
VO SISTEMOT COBISS.MK I POTREBATA OD
AVTOMATIZIRANA NORMATIVNA KONTROLA

@aklina \\alevska, vi{ bibliotekar
Nacionalna i univerzitetska biblioteka

„Sv. Kliment Ohridski”, Skopje

Apstrakt

Postoeweto normativna kontrola na imiwata na avtorite ovozmo`uva da se
ostvarat osnovnite zada~i na bibliote~nite katalozi. Neophodnosta na postoeweto
normativna kontrola e posebno naglasena vo javno dostapnite katalozi (ORAS).
Rezultatite dobieni od sprovedenite prebaruvawa po razli~nite oblici na imeto
na izbran avtor vo bibliografskite bazi COBIB.MK i COBISSNUBSK bez postoewe
avtomatizirana normativna kontrola, davaat razli~en broj pogodoci.

Voveduvaweto na avtomatizirana normativna kontrola na avtorite }e ja podobri
bibliografskata kontrola i }e go podigne kvalitetot na prebaruvawata na
bibliote~nite katalozi.

Klu~ni zborovi:
normativna kontrola, prebaruvawe na bazi na podatoci

Postapkata na oblikuvawe na imiwata na fizi~ki lica za potrebite na
bibliote~nite katalozi e va`en, kompleksen i odgovoren del od rabotata na
bibliotekite, reguliran so posebni odredbi vo pravilnicite za katalogizacija.

Postoeweto normativna kontrola pri odreduvaweto na edinstveniot oblik na
imeto na avtorot i oblikuvaweto edinstveni opredelnici go ovozmo`uvaat
ostvaruvaweto na osnovnite zada~i na katalogot: pronao|awe opredelena
bibliografska edinica, identifikacija na literarnata edinica (delo) i grupirawe/
kolokacija na site bibliografski edinici od odreden avtor vo bibliotekata.

Neophodnosta na postoeweto normativna kontrola e posebno naglasena vo
avtomatiziranite bibliote~ni katalozi javno dostapni za korisnicite, pri {to
sekoj normativen podatok {to prestavuva pristapna to~ka do zapisite e edinstven i
ne mo`e da se izedna~i so koj bilo drug podatok bez ogled kolku da ni izgleda
identi~no toj podatok.

UDK 025.3

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Normativnata kontrola na avtorskite opredelnici
vo bibliotekite vo Makedonija

Izborot i oblikot na opredelnicite i redalkite vo katalozite na
bibliotekite vo Makedonija se vr{i spored pravilata od Pravilnikot i
prira~nikot za izrabotka na abecedni katalozi na Eva Verona.1

Nacionalnata i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski” - Skopje,
kako centralna bibliografska ustanova, e zadol`ena za izrabotka i odr`uvawe na
datotekata na zapisi za normativnite katalo`ni edinici, za vospostavuvawe
edinstven standardiziran oblik na imiwata ili grupa zborovi, spored koi
korisnicite bi gi prebaruvale katalozite, kako i za izrabotka na upatnici kon
nestandardiziranite oblici na imiwa ili grupa zborovi vo odnos na usvoenite
oblici. Bibliotekite vodat (ili vodea) dva vida katalozi, kirilski i latinski, taka
{to za sekoj avtor se opredeluva po eden edinstven oblik na imeto i na dvete pisma,
soglasno so Pravilnikot na Eva Verona.

I pokraj faktot deka vo pogolemiot broj biblioteki vo Makedonija se koristi
programskata poddr{ka COBISS, koja, osven drugoto, ovozmo`uva i avtomatizirana
normativna kontrola na avtorskite pristapni to~ki, toj del od programata se u{te
ne e implementiran. Taka, vnesuvaweto na normiranite i varijantnite oblici na
imiwata na avtorite kako edinstveni opredelnici vo zapisite na bibliografskite
bazi na podatoci vo sistemot COBISS.MK, koe se vr{i ra~no, zavisi od znaeweto,
iskustvoto i vnimanieto na sekoj katalogizator vo procesot na zaemnata
katalogizacija vo sistemot COBISS.MK.

Prebaruvawe na klasi~nite katalozi, zaemniot katalog COBISS.MK
i lokalniot katalog COBISSNUBSK po avtorski opredelnici

Za ilustracija kako funkcionira prebaruvaweto na bibliografskite bazi na
podatoci vo sistemot COBISS.MK izbrana e avtorkata prof. dr. Vera Stoj~evska-
Anti}, profesor po istorija na kni`evnost.

Za nea NUB ima odredeno dva normativni oblika i toa:

- normativen oblik za kirilskiot katalog: Stoj~evska-Anti}, Vera
- normativen oblik za latinskiot katalog: Stoj~evska-Anti}, Vera

Sprovedeno e prebaruvawe vo klasi~niot katalog i vo lokalnata bibliografska
baza na podatoci COBISSNUBSK na NUB, kako i vo zaemnata bibliografska baza na
podatoci COBISS.MK.

1) Verona. Eva. Pravilnik i priru~nik za izradbu abecednih kataloga. D. 1, Odrednice i redalice. Zagreb :
Hrvatsko bibliotekarsko društvo, 1986.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Prebaruvawe vo klasi~niot katalog na NUB

Klasi~niot katalog na Bibliotekata, so ogled na postoeweto na javno
dostapniot elektronski katalog (OPAC), iako ve}e nekolku godini nanazad ne se
dopolnuva, i natamu e vo upotreba, bidej}i del od fondot se u{te ne e vnesen vo
lokalnata bibliografska baza na podatoci COBISSNUBSK. Vo slednata tabela se
navedeni pronajdenite oblici na imeto na avtorkata kako redalki vo katalogot,
kako i brojot na katalo`ni karton~iwa {to se pronajdeni za sekoe od tie oblici na
imeto.

Prebaruvawe vo elektronskite katalozi

Najprvo e potrebno da objasnime deka podatocite vo zapisite na programskata
poddr{ka COBISS se vnesuvaat so osnovna latinica. Bukvite od latinskite i
kirilskite pisma {to ne mo`at da se vnesat so znacite od osnovnata latinica se
vnesuvaat kako kombinacija na pove}e znaci (dijakriti~ki znaci). Bibliografskite
opisi na publikaciite pe~ateni na kirilica ili so me{ani pisma mo`at vo original
da se vidat samo vo ispisite ili pri prebaruvawata vo OPAC. Pristapnite to~ki se
indeksiraat i vo oblikot {to go imaat na osnovna latinica, kako i vo vistinskiot
oblik vo koj se vneseni. U{te pove}e, pristapnite to~ki vneseni so kirilska
poddr{ka pri prebaruvawe vo programata OPAC gi preveduva vo latinski oblik.
Taka, vnesenata pristapna to~ka Stoj~evska-Anti}, Vera programata ja prepoznava
kako Stoj~evska-Anti}, Vera i gi prebaruva bazite na podatoci koristej}i dva oblika:
Stojcevska-Antik, Vera i Stoj~evska-Anti}, Vera. Vo OPAC mo`e da se prebaruva spored
koj bilo od trite navedeni oblici na imeto i so upotreba na dvete pisma.

(sl. 1)

Oblik na imeto na avtorot
kako redalka

Broj na katalo`ni
karton~iwa

Anti}, Vera 2
Stoj~evska-Anti}, Vera 30
Stoj~evska-Anti}, Vera 2

Stoj~evska-Anti}, Vera 2

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

(sl. 2)

Prebaruvaj}i ja zaemnata bibliografska baza na podatoci COBIB.MK, koristej}i
go izborniot na~in na prebaruvawe (sl. 1) i koristej}i ja naredbata EXPAND za
pro{iruvawe na prefiksot AU= za prebaruvawe na avtor-lice (sl. 2), pronajdeni se
slednite oblici na imeto na izbraniot avtor, koi vo zapisite se vneseni vo poliwata
za normativen oblik na imiwata (7XX) i vo poliwata za upatnici, t.e. za varijantnite
oblici na imiwata (9XX):

Od site pronajdeni oblici na imeto se ograni~ivme na pronajdenite oblici vo
klasi~niot katalog na NUB. Vrz osnova na ova ograni~uvawe, prebaruvawata
izvr{eni vo zaemnata bibliografska baza na podatoci COBIB.MK, kako i vo
lokalnata bibliografska baza na podatoci COBISSNUBSK, se napraveni taka {to se
koristeni dvata, odnosno trite mo`ni oblici na vnes na podatoci (oblik vnesen so
osnovna latinica, so latini~no pismo so dijaktriti~ki znaci i oblik vnesen so
kirilisko pismo). Prebaruvawata gi dadoa slednite rezultati:

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Obrnete vnimanie deka oblicite na imiwata Antik, Vera / Anti}, Vera / Anti},
Vera odnosno Stojcevska-Antik, Vera / Stoj~evska-Anti}, Vera / Stoj~evska-Anti}, Vera
programata gi tretira kako isti pristapni to~ki, {to se potvrduva so identi~ni
rezultati od prebaruvawata so site ograni~uvawa spored pismo. Prebaruvawata so
oblicite na imeto Stojcevska-Antic, Vera / Stoj~evska-Anti¢ Vera me|utoa nemaat isti
rezultati.

{}

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Pri~ina za toa e {to oblikot na imeto Stojcevska-Antic, Vera gi opfa}a zapisite
so oblicite na imiwata Stojcevska-Antic, Vera, Stojcevska-Antic, Vera i Stoj~evska-
Anti}, Vera, dodeka oblikot na imeto Stoj~evska-Anti}, Vera gi opfa}a samo
zapisite za oblicite na imeto Stojcevska-Antic, Vera i Stoj~evska-Anti}, Vera.

Koristej}i ja oznakata "*" so koja se kratat uslovite/poimite za prebaruvawe i
prebaruvaj}i po oblikot na imeto Anti}, Vera*, osven zapisite {to go sodr`at
oblikot Anti}, Vera, se opfateni i zapisite {to gi sodr`at upatnicite Anti}, Vera
Stojcevska. Od dobienite rezultati mo`e da se sogleda deka razli~ni oblici na imeto
davaat razli~en broj pogodoci. Pri~ina za toa e nepostoewe na normativna kontrola
na imiwata, neizedna~en vnes na imiwata na avtorite i nepostoewe ili delumno
izrabotuvawe upatnici za varijantnite oblici na imiwata. Popisot na site
pronajdeni oblici na imiwata vneseni vo zaemnata baza na podatoci jasno go
potvrduva. toa. Najmnogu pogodoci bea dobieni pri prebaruvawe po normativnite
oblici na imeto na avtorkata. Toa mo`e da navede na zaklu~ok deka katalogizatorite
naj~esto pravilno gi popolnuvale poliwata za edinstvena avtorska opredelnica i
upatnicite. No, podlabokata analiza na dobienite rezultati poka`a deka ~esto kako
normiran oblik na imeto na avtorot e pogre{no vnesuvan nekoj od varijantnite
oblici na imeto na avtorot, deka ~esto ne se izrabotuvani upatnici, deka ima mnogu
pe~atni gre{ki pri vnesuvawe na podatocite za imeto. Seto toa doveduva pri
prebaruvawe da ne mo`at da se pronajdat site zapisi za baraniot avtor {to postojat
vo bibliografskite bazi na podatoci.

Zaklu~ok

Normativnata kontrola na oblicite na imiwata na avtorite od pove}e pri~ini
e imperativ vo avtomatiziranite bibliote~ni katalozi. Primarna pri~ina e
izedna~enoto vnesuvawe na oblikot na imiwata na avtorskite opredelnici {to
ovozmo`uva da se postigne edna od osnovnite zada~i na katalozite - zada~ata na
grupirawe/kolokacija na site dela na eden avtor. Druga, ne pomalku zna~ajna pri~ina,
e avtomatiziranata izrabotka na upatnici. Poradi toa {to se u{te ne e
implementirana normativnata baza na avtori CONOR vo sistemot COBISS.MK,
izrabotkata na upatnici pretstavuva edna od najslo`enite postapki od procesot na
izrabotka na bibliografskite zapisi. Se razbira, podgotovkata na bibliografskite
bazi i izrabotkata na datotekata na normativni zapisi za da se implementira
avtomatiziranata kontrola na edinstvenite avtorski opredelnici e mnogu
kompleksna zada~a vo koja osven NUB e potrebno aktivno da se vklu~at i da
sorabotuvaat i drugite biblioteki vo bibliote~niot sistem COBISS.MK. Bez ogled
na kompleksnosta na pretstojnata zada~a, site aktivni u~esnici vo zaemnata
katalogizacija vo sistemot COBISS.MK ja prepoznavaat i ja priznavaat potrebata od
{to poskoro voveduvawe avtomatizirana normativna kontrola na avtorskite
opredelnici, so {to }e se olesni procesot na obrabotka, }e se podobri
bibliografskata kontrola i }e se podigne kvalitetot na rezultatite od
prebaruvawata na bibliote~nite katalozi.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

ISTRA@UVAWE NA POTREBITE NA KORISNICITE
NA NARODNITE BIBLIOTEKI VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA

Vilma Jovanova

Apstrakt

Narodnata biblioteka treba da nastojuva da pridobie {to pogolem broj lojalni
korisnici ~ii potrebi }e bidat zadovoleni nudej}i im kvalitetni bibliote~ni
uslugi. Trgnuvaj}i od toa deka sekoj ima pravo na inforacija, kultura, obrazovanie
i zabava, narodnata biblioteka e vo slu`ba na site korisnici.

Sprotivno na toa, podatocite za aktuelniot broj na ~lenovite na narodnite
biblioteki vo Makedonija, koi bea predmet na ova ispituvawe, uka`uvaat na toa
deka postoi nizok procent na ~itateli vo odnos na brojot na `iteli i odreden pad
vo procentot na koristewe na bibliote~nite uslugi.

Potrebno e kontinuirano istra`uvawe na potrebite na korisnicite, a
rezultatite treba da slu`at za procenka na postignatiot i redefinirawe na
strategiskiot plan za razvoj na bibliotekite.

Klu~ni zborovi:
narodna biblioteka, narodna biblioteka - Makedonija,istra`uvawe na
korisnicite.

Abstract

A Public Library should tend to attract as many loyal users as possible trying to satisfy their needs by
offering high quality library services. Due to the fact that everyone has the right of access to information,
culture, education and entertainment, the Public Library is in service to all users.

Despite this, the data concerning the number of Public Library members in Macedonia, which was
the subject of this research, point to the fact that the percentage of readers to the population is low and
there is a certain decline in the percentage of the use of library services.

A continuing research is required and the results will enable assessment of the achieved and also
redefining the strategic plan for the development of the library.

Key words:
Public Library, Public Library-Macedonia, users’ research.

UDK 027.022 (497.7)

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Narodna biblioteka vo Makedonija

Narodnata biblioteka vo Makedonija isto taka pretstavuva "...lokalen priod
kon znaeweto, gi osiguruva uslovite na celokupnoto u~ewe, nezavisnoto re{avawe i
kulturniot razvoj na poedinecot..." kako i "vitalnata sila vo obrazovanieto,
kulturata i informiraweto i va`en ~initel vo za~uvuvaweto na mirot i duhovnata
blagosostojba..."1

Vo Makedonija dosega ne e sprovedeno opse`no istra`uvawe za potrebite na
korisnicite na narodnite biblioteki, pri {to mo`e da se oceni rabotata na
bibliotekite so kvantitativni i kvalitativni pokazateli na koristeweto i
zadovoluvaweto na potrebite na korisnicite. Poradi toa e mnogu mal obemot na
informaciite do koi mo`e da se dojde so pregled na veb-stranicata na bibliotekite
vo Makedonija ili vo pi{ana sostojba, za potrebite na korisnicite.

Kvalitativnite merewa na koristeweto2 obi~no ne se broj~eni i pove}e se
potpiraat na prosuduvawe. Tie se sostojat od istra`uvawe na stavovite na
korisnicite i se nastojuva da se utvrdi zadovolstvoto na korisnikot. Za ovoj vid
istra`uvawe mo`e da se koristat posebno struktuirani pra{awa preku intervjua
ili pra{alnici ili op{ti otvoreni pra{awa.

Misijata na bibliotekite vo Makedonija e da sozdadat mo`nost za site gra|ani
da ~itaat, da u~at, da soznavaat, da bidat informirani da gi zgolemuvaat sopstvenite
kulturni, duhovni i demokratski potencijali, da gi spoznavaat i da gi koristat
dobrata na novite informaciski tehnologii, kreativno, kvalitetno i slobodno da
go pominuvaat svoeto vreme. Narodnata biblioteka e obrazovna, kulturna i
informaciska ustanova {to ima va`na uloga vo razvivaweto i izgradbata na
demokratskoto op{testvo. Op{testvenoto vlijanie na narodnite biblioteki se
sogleduva od aspekt na: vlijanieto na zaednicata (social impact), vlijanieto vrz
sposobnostite (skills impact) i ekonomskoto vlijanie (economic impact). Sevkupnoto
op{testveno vlijanie ne e samo sumirawe na trite podelbi, tuku e sinergija na
nivnoto zaedni~ko dejstvuvawe.

Istra`uvawe na potrebite na korisnicite
na narodnite biblioteki vo Makedonija

Kaj ispituvaweto na korisnicite mo`e da se ispituva nivnoto zadovolstvo vo
site segmenti na koristewe3 na bibliotekarskite proizvodi i uslugi. Kako }e se
dojde do sprovedenite istra`uvawa na tie podatoci zavisi od toa dali bibliotekata

1) IFLA-in/UNESCO-ov Manifest za narodne knjižnice. // Narodna knjižnica: IFLA-ine i UNESCO-ove smjernice
za razvoj službi i usluga. Zagreb : HKD, 2003. str. 75.

2) Usp. Clayton, P.; G. E. Gorman. Upravljanje izvorima informacija u bibliotekama: upravljanje fondovima u
teoiji i praksi. Beograd : Clio, 2003. str. 222.

3) Usp. Petr, K. Kvalitativni pokazatelji uspješnosti akademskih knjižnica: doktorska disertacija. Zagreb :
Sveucilište u Zagrebu, 2004. str. 286.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

se zanimava so iskustvoto na korisnicite povrzano za koristewe (ne)kni`ni zbirki,
periodika, ispitna literatura, uslugite na fotokopirawe i pe~atewe (ako
bibliotekata gi nudi tie uslugi), ~italna, kompjuteri (broj, silina, softver,~istota
itn.), bibliote~en katalog, elektronski uslugi na bibliotekata, bibliotekari
(usluga, qubeznost, kompetentnost itn.) i informaciski slu`bi (to~nost na
odgovorot, koli~estvo i celost itn.).

So ispituvaweto dali bibliotekata se koristi navistina, kako i vo koja mera
se koristi i koi se pri~inite nejzinite uslugi da ne se koristat vo o~ekuvanata
mera, sekoja biblioteka mo`e da planira kako da ispolni edna od osnovnite celi vo
rabotata na bibliotekata, a toa e optimalnoto4 koristewe. Bibliotekite se dol`ni
da dadat dokazi za uspe{nosta i ekonomskata opravdanost na raboteweto.

Predmetot na istra`uvaweto e definiran kako rezultat na procenka na niskiot
procent na ~itateli vo odnos na brojot na `iteli, kako i slabata posetenost na
narodnite biblioteki vo celost. Trgnuvaj}i od predmetot i celta na ista`uvaweto,
a vrz osnova na zada~ata na istra`uvaweto e definirana osnovna hipoteza na
istra`uvaweto: podobruvaweto na uslugata }e dovede do zgolemuvawe na zadovolstvoto
na korisnicite na narodnite biblioteki vo Makedonija, {to mo`e da dovede do
zgolemuvawe na brojot na korisnicite, za~estenost na posetuvaweto i upotrebata na
raznovidnite bibliote~ni uslugi i pogolema ekonomska opravdanost na
bibliotekata.

Od golema va`nost e da se istra`at potrebite na korisnicite i koristeweto
na uslugite od narodnite biblioteki vo Makedonija, a celite na ispituvaweto bea
naso~eni kon sobirawe odgovori od nekolku grupi korisnici i od potencijalnite
korisnici za stvarniot i posakuvaniot na~in na koristewe na mnogubrojnite
bibliote~ni uslugi, so cel evaluacija na slu`bite, kako i sobirawe na sugestiite
od korisnicite, zabele{ki i soveti za mo`ni promeni i podobruvawa.

Istra`uvaweto e temeleno vrz osnova na pra{alnikot {to e distribuiran vo
osum makedonski narodni biblioteki vo tekot na avgust i na septemvri 2009 godina.
Po po{ta se prateni 160 pra{alnici, popolneti i prateni nazad se 146. Pra{alnikot
se sostoe{e od slednite grupi pra{awa:

I - Naj~esti pri~ini za koristewe na bibliotekite;
II - Zadovolstvoto na korisnicite za dobienite informacii,

uslugi i rabotata na slu`bite;
III - Li~nite problemi ili te{kotii;
IV - Predlozi za voveduvawe novi ili podobruvawe na postojnite uslugi

vo bibliotekata;
V - Li~ni podatoci.

4) Usp. Aparac-Jelušic, T. Evaluacija knjižniènih službi i usluga u narodnoj knjižnici. // Medunarodno
savjetovanje Narodne knjižnice izazov promjena (Rijeka ; Zagreb : Gradska biblioteka Rijeka ; Hrvatsko
bibliotekarsko društvo, 1997.Str. 69-75.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Primerok

So ova istra`uvawe se opfateni korisnici od osum biblioteki vo Makedonija.

Od 160 isprateni primeroci od anketata, popolneti i isprateni nazad se 146,
od koi vkupno anketirani se 68 ma`i (47%) i 78 ̀ eni (53%). Doka`ano e deka ̀ enskata
populacija pove}e gi koristi bibliotekite vo Makedonija. Anketiranite ispitanici
pripa|aat na godi{na vozrast nad 14 godini.

Prikaz na rezultatite

Pri~ini za doa|awe vo biblioteka

Spored dobienite rezultati, najgolema pri~ina za doa|awe vo biblioteka e
iznajmuvaweto knigi na makedonski i na angliski jazik i toa: 84,25% na makedonski
i 26,03% ispitanici na angliski jazik. Analizata na rezultatite spored polot,
poka`uva deka pri~ina za doa|awe vo biblioteka poradi knigi kaj ma`ite e 36,30%,
a kaj `enite 47,95%. Pri~inite za doa|awe vo biblioteka po vozrast se slednite: od
25-39 godini doa|aat zaradi iznajmuvawe knigi, 27% od ispitanicite, potoa od
vozrasta 14-18 godini iznajmuvaat 26%, na vozrast od 40-59 godini doa|aat 22% da
iznajmuvaat kniga, od 19-24 godini mladite iznajmuvaat 21%, a nad 60 godini samo 5%
posetuvaat biblioteka zaradi iznajmuvawe knigi. Ova poka`uva deka vozrasnata grupa
od 25-39 godini naj~esto doa|a da iznajmuva knigi.

Biblioteka / Grad
Broj na
`iteli

Broj na
~itateli

%
Broj na posetiteli

na den

Nacionalna ustanova biblioteka
"Goce Del~ev" /[tip

47796 3572 7,47% Pove}e od 180

Nacionalna ustanova -
Univerzitetska biblioteka
"Sv. Kliment Ohridski" /Bitola

95385 10767 11,29 Pove}e od 290

Nacionalna ustanova - Biblioteka
"Ko~o Racin"/Tetovo

86850 4365 5,03% Pove}e od 190

Gradska biblioteka "Bra}a
Miladinovci" /Skopje (Centar)

45412 6252 13,76 Pove}e od 250

Narodna biblioteka
"Fetkin"/Kavadarci

38741 2158 5,57% Pove}e od 95

Javna op{tinska ustanova -
Biblioteka "Tane
Georgievski"/Kumanovo

105484 3700 3,5% Pove}e od 200

Lokalna ustanova - biblioteka
"Blagoj Jankov-Mu~eto"/Strumica

54676 2800 5,12% Pove}e od 120

Gradska biblioteka "Bra}a
Miladinovci" /Radovi{

28244 1200 4,24% Pove}e od 112

VKUPNO 502588 34814 6,93% Pove}e od 179,6

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Od vkupniot broj ispitanici {to doa|aat zaradi ~itawe vesnici, a toa e 28,08%,
pove}e se ma`i (16,44% od ispitanicite) otkolku `eni (11,64 od ispitanicite), {to
se gleda od tabela br.3. Od taa pri~ina biblioteka naj~esto posetuva vozrasnata grupa
od 49-59 godini i toa 10%, a najmalku sredno{kolci od 14-18 godini i toa 2%.
Vozrasnata grupa od 19-24 godini ~ita vesnici vo biblioteka - 6%, a procentot na
korisnicite nad 60 godini od taa pri~ina iznesuva 4%.

Rezultatite od istra`uvaweto poka`aa deka vo biblioteka poradi u~ewe
doa|aat 33,56% od ispitanicite. Taa pri~ina za doa|awe vo biblioteka e o~ekuvana
kaj vozrasnata grupa od 19-24 godini, koja e najbrojna vo koristeweto na ovaa usluga i
iznesuva 16%. Razbirlivo e deka vo biblioteka najmalku u~i vozrasnata grupa nad 60
godini. Od rezultatite se gleda deka `enite doa|aat vo biblioteka da u~at 17,81%, a
ma`ite 15,75% od ispitanicite.

Pri doa|aweto vo biblioteka, so bibliotekarite se konsultiraat vkupno 22,60%
od ispitanicite, od koi vozrasnata grupa od 40-59 godini se konsultira so
bibliotekarite - 8%, {to e najmnogu, a vozrasnata grupa nad 60 godini najmalku - 2%.

Procentot na doa|awe vo biblioteka zaradi promocija na knigi, izlo`bi,
zabava i sl. iznesuva vkupno 36,99% od vkupniot broj ispitanici. Mo`e da se zaklu~i
deka za tie manifestacii najgolem e interesot kaj vozrasnata grupa od 40-50 godini
i toa kaj 12% od ispitanicite. Najmalku posetenost, kako i sekoga{, ima od vozrasnata
grupa nad 60 godini.

Vkupno 20,54% ispitanici se izjasnija deka doa|aat vo biblioteka poradi
iznajmuvawe drug vid gra|a. Interesen e podatokot deka gra|ata ja iznajmuvaat najmnogu
lu|e na vozrast od 40-59 godini i toa 8% od ispitanicite, a najmalku korisnicite od
nad 60 godini. Evidenten e procentot na iznajmuvawe drug vid gra|a i toa 14.38% kaj
`enite, a samo 6,16% kaj ma`ite.

Mo`e da se zabele`i pogolemo koristewe na re~nici i enciklopedii kaj ̀ enite
(20,55%) vo odnos na ma`ite (13,70%). Istoto toa va`i i za koristewe na drugi vidovi
gra|a, koi `enite gi koristat 14,38%, a ma{kite ispitanici 6,16%.

Izvori ili uslugi {to se koristat vo biblioteka

Vo anketata e barano mislewe na ispitanicite okolu toa koi se izvorite ili
uslugite {to gi koristat vo biblioteka. Kako opcii ponudeni se ~italni: golema i
zatvorena ~italna i opcija drugo kade {to ispitanicite mo`ea da dopi{at koi se
drugi ~italni gi koristat.

Rezultatite poka`aa deka vozrasnata grupa od 19- 24 godini najmnogu koristi
golemi ~italni, {to uka`uva na toa deka toa se studenti {to gi koristat ~italnite.
Najmal procent na golemi ~italni koristi vozrasnata grupa nad 60 godini.

Zatvorena ~italna koristat ispitanicite od 19-59 godini so 4,1%, vozrasnata
grupa od 14-18 godini ovoj tip ~italni ja koristat so 2,1%, a najmalku koristat ~italni
na vozrast onie korisnici {to imaat nad 60 godini.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Za drug tip ~italni ispitanicite dopi{uvaa individualna ~italna, ~italna
na detski oddel i ~italna vo hol i, spored rezultatite, vakvi tipovi ~italni najmnogu
koristat ~itatelite na vozrast od 40-59 godini, so 4,1%, potoa ~itatelite na vozrast
od 19-39 godini so 2,7%, od 14-18 godini ili 2,1% od ispitanicite, a voop{to ne
koristat ispitanicite nad 60 godini.

Vrz osnova na posmatrawe i razgovor so bibliotekarite od drugite biblioteki,
ispitanicite od vozrasnata grupa pome|u 14-24 godini po~esto od drugite koristat
golema ~italna, {to se objasnuva so toa {to na ovaa vozrasna grupa i pripa|aat
studenti i u~enici koi poradi obvrski vo obrazovanieto mora ~esto da koristat
referentna literatura {to vo pogolem broj biblioteki ne se izdava. Povozrasnite
ispitanici (nad 60 godini) koristat ~italna zaradi koristewe vesnici i vo najgolem
broj slu~ai toa e nivnata pri~ina za doa|awe vo biblioteka.

Frekvencija na doa|awe vo biblioteka

Ispitanicite naj~esto doa|aat vo biblioteka nekolkupati nedelno (40,4%) i
nekolkupati mese~no (36,3%). Mnogu poretko ispitanicite doa|aat vo biblioteka
sekoj den, kako i edna{ mese~no ili poretko. Frekvencijata na doa|awe na ma`ite
vo biblioteka e pogolema od onaa na `enite, poto~no sekoj den ma{ki ispitanici
doa|aat 6,9%, a `enski 5,5% iako brojot na `enskite korisnici na knigi (78
ispitani~ki) e pogolem od ma`ite (68 ispitanici). Vidliva e razlikata vo
odgovorite edna{ mese~no i poretko - na ̀ enite 8,9% vo odnos na ma`ite 4,1%. @enite
doa|aat najmnogu nekolkupati mese~no, a ma`ite nekolkupati nedelno.

Istra`uvaweto na za~estenosta na doa|awata so obyir na vozrasta poka`uva
deka najgolem procent na doa|awa sekoj den vo biblioteka imaat ispitanici od dve
grupi: 40-59 i 25-39 godini. Najmnogu ispitanici {to doa|aat vo biblioteka
nekolkupati mese~no i pripa|aat na vozrasnata grupa pome|u 14-59 godini.
Najgolemata vozrasna grupa od 14-18 godini (vkupno 46 ispitanici) doa|aat
nekolkupati nedelno i toa 14%.

Zadovolstvoto na korisnicite za dobienite informacii i uslugi

Za zadovolstvoto od informaciite i gradivoto se ispituvani korisnici na
uslugite na bibliotekata i na prvoto pra{awe dadoa odgovor site 146, a na vtoroto
142 ispitanika. Zemaj}i go predvid visokiot procent na dadeni odgovori, mo`e da se
smeta deka prose~nite oceni za zadovolstvoto od informacijata i gradivoto se
relevantni. Na skalilo od 1 do 5 (pri {to so 1 se ozna~uva ekstremno negativen, a so
5 ekstremno pozitiven stav) ispitanicite na pra{aweto za zadovolstvo od dobienata
informacija i gradivo imaat odgovoreno pozitivno. Ispitanicite go ocenija svoeto
celokupno zadovolstvo od gradivoto so sredna ocena od 4,47, a zadovolstvoto od

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

informacijata so sredna ocena 4,41. Sredna ocena za zadovolstvo od gradivoto ma`ite
go ocenija so 4,47, a za informacija so 4,36, a ̀ enite dadoa sli~na ocena za zadovolstvo
od gradivo (4,48) i od informacijata (4,46).

Vo odnos na vozrasnite grupacii mo`e da se vidi deka grupaciite od 40-59 godini
go ocenija zadovolstvoto od dobienite informacii so najgolema prose~na ocena 4,89,
kako i zadovolstvoto od gradivoto so 4,86, a najmala ocena za informacijata dade
vozrasnata grupa od 25-39 godini i toa 4,09 i za gradivo vozrasnata grupa od 19-24
godini so ocena 4,34.

Koristewe na Internet, bazi na podatoci, COBISS i OPAC vo bibliotekite

Vo razli~ni biblioteki Internetot mo`e da se koristi na razli~ni mesta: vo
holot, na vozrasnoto i na detskoto oddelenie, vo golemite ~italni i vo studentskite
~italni i sl. Postoi nizok procent na koristewe Internet od site vozrasni grupi i
iznesuva 33,56%, {to e znak deka bibliotekite imaat mal broj i nedovolno novi
tehnologii vo svoite ~italni. Toa go potvrduva i golemiot procent - 25,34% od
ispitanicite, koi predlo`ija zgolemuvawe na brojot i na kvalitetot na kompjuterite.

Pri koristewe na Internet, va`na e razlikata me|u vozrasnite grupi.
Internet, vo soglasnost so o~ekuvawata, najmnogu koristat ispitanici od 14-18
godini. Kolku povozrasni se ispitanicite, tolku pomalku koristat Internet.
Iznenaduva golemata posetenost na bibliotekite zaradi koristewe Internet kaj
grupata od 40-59 godini, koja e pogolema od 19-24 godini. Se pretpostavuva deka
pri~ina za ova e se pogolemiot trend na prodol`uvawe na obrazovanieto i
intelektualnoto nadgraduvawe {to go prezema ovaa starosna grupacija vo Makedonija
poradi golemoto pottiknuvawe na obrazovanieto od Vladata na Republika
Makedonija i otvoraweto pove}e univerziteti.

Rezultatite od istra`uvaweto poka`aa pogolem procent na koristewe Internet
od `enite (17,12%), od ma`ite (16,44%). Bibliotekite nudat prebaruvawe na mnogu
mal broj bazi na podatoci, a interesot na ispitanicite e u{te pomal. Mnogu e nizok
procentot na koristewe na bazi na podatoci vo bibliotekite i spored ova
istra`uvawe iznesuva 22,60% od ispitanicite. Grupata od 14-24 godini gi koristi
bazite na podatoci pove}e od preostanatite, a golem e brojot na ispitanici {to
voop{to ne dadoa odgovor na ova pra{awe. Spored sugestiite na ispitanicite,
pove}eto bi sakale pomo{ pri koristewe na bazi na podatoci {to vo bibliotekite
kade {to se sproveduva{e istra`uvaweto ne e sekoga{ mo`no, {to upatuva na
pri~inata za nekoristewe na bazite. Informaciskata slu`ba bara pove}e obuka za
da im izleze vo presret na potrebite na korisnicite po toa pra{awe i da zakupi
pove}e bazi, so {to korisnicite bi sozdale navika za prebaruvawe vo bibliotekite.

Prebaruvaweto vo COBISS e isto taka novost vo pogolem broj biblioteki {to
se u{te ne se celosno avtomatizirani. Samo bibliotekata vo Bitola e celosno
avtomatizirana i vo [tip detskiot oddel i oddelot za vozrasni. Poradi toa
ispitanicite (15,07%) pove}epati odgovorile deka im e potrebna pomo{ pri
koristeweto na COBISS.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Koristeweto na OPAC vo bibliotekite e mnogu malo. Mnogu od ispitanicite
ne znaeja {to e toa OPAC i pokraj toa {to bibliotekite se pove}e napreduvaat vo
avtomatizacijata, imaat oprema za voveduvawe na istata, no slab e kapacitetot na
slu`bite za toj proces da zavr{i {to pobrgu. Pove}eto biblioteki nudat pismeni
objasnuvawa za koristewe na OPAC, kako i edukacija na korisnicite vo u~ili{tata,
no se u{te e nizok procentot na informiranost i na negovoto koristewe. Od
ispitanicite odgovorile deka koristat OPAC samo 24.66%, a ne go koristat voop{to
69,86%. Na toa pra{awe ne dale odgovor 5,48%. Ispitanicite {to se slu`at so OPAC
se zapoznati so negovite izgled, oblik i struktura, a interfejsot go ocenile na
skaliloto od 1 do 5 so ocena 3,7.

Koristewe i zadovolstvo od izgledot na veb-stranicite na bibliotekite

Istra`uvaweto poka`alo deka pogolemiot broj ispitanici ne gi pregleduva
veb-stranicite na bibliotekite. Porazitelen e podatokot deka 32,88% od
ispitanicite nikoga{ ne pregleduvaat veb-stranici, a 34,93% toa go pravat samo
ponekoga{. Mal e brojot na onie (samo 13,7%) ispitanici {to ~esto ili mnogu ~esto
go pravat toa (10,95%) i pokraj toa {to veb-stranicite nudat mnogu informacii za
rabotata na bibliotekite, za slu~uvawata, za novitetite i zbirkite {to se dostapni
na korisnicite. Istra`uvaweto poka`alo deka veb-stranicite gi pregleduvaat 18%
od `enite, a ma`ite 16,4% i toa e najgolemata posetenost na prebaruvawata. Mnogu
po~esto veb-stranicite na bibliotekite gi pregleduvaat `eni odo{to ma`i.
Evidentno e deka ~esto veb-stranicite gi pregleduvaat vozrasnite grupi od 14-18
godini i od 25-39 godini pove}e odo{to preostanatite. Kako i {to se o~ekuva, mladite
mnogu po~esto pregleduvaat veb-stranicite, no naj~esto toa go pravat grupite
ispitanici od 25-39 godini. Najmalku veb-stranicite na bibliotekite gi
pregleduvaat ispitanicite nad 60 godini. Iskustvoto za pregled i samopoznavawe
na strukturata vklu~uvaj}i sodr`ina, preglednost i korisnost na informaciite na
veb- stranicite, ispitanicite go imaat oceneto na skalilo od 1 do 5 so pozitivni
oceni. Ispitanicite se zadovolni od ponudenata sodr`ina (ma`ite so ocena 3,96, a
`enite so prose~na ocena 4,42) i preglednost (ma`ite so 4,28 i ̀ enite 4,25 so prose~na
ocena), me|utoa zna~itelno pomalku se zadovolni od korisnosta (ma`ite so 2,79 i
`enite 3,55) od veb-stranicite na 8-te biblioteki. Na `enite pove}e im se dopa|a
sodr`inata i korisnosta na veb-stranicite, a ma`ite ja ocenija preglednosta so
pogolema ocena od `enite. Sevkupnoto zadovolstvo od veb-stranicite na
bibliotekite ispitanicite go ocenile so visoka prose~na ocena i toa 3,89.

Zadovolstvo od komunikacijata so bibliotekarite/slu`bite

Ispitanicite imaa mo`nost da gi ocenat slu`bite pri koristeweto na nivnite
uslugi, posebno ocenuvaj}i gi komunikativnosta, qubeznosta, doverbata {to gi imaat
pri doa|aweto vo bibliotekata. Isto taka i {to pobrzoto uslu`uvawe na korisnikot

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

i {to podobriot povraten rezultat od uslugata pridonesoa vo ocenuvaweto od 1 do 5
korisnicite da ocenat so visoka sredna ocena 4,31, koja go odrazuva sevkupnoto
zadovolstvo od uslugata na bibliote~nata slu`ba.

I pokraj toa {to site ispitanici ne odgovorija na site pra{awa (za
komunikacija 135 odgovori, qubeznost 131, doverba 120, za{teda na vreme 128,
povratna informacija 109 odgovori od vkupno 146 ispitanici), so ovaa visoka ocena
se poka`uva deka korisnicite, i ma`ite i `enite, se mnogu zadovolni od odnosot so
bibliotekite.

Istra`uvaweto poka`a deka grupata nad 60 godini ja ocenila informaciskata
slu`ba so najgolemi oceni, a vozrasnata grupa od 19-24 godini slu`bata ja ocenila so
najniska sredna ocena, no sepak pogolema od 4. Komunikacijata so bibliotekite so
najvisoka ocena 5 ja ocenila grupata nad 60 godini, a grupata od 14-18 godini ja ocenila
so najmala. Kolku bibliotekarite se qubezni vo davaweto na uslugite e oceneto od
grupata nad 60 godini so ocenka 4,85, {to e najgolema ocena, za razlika od
ispitanicite od 14 do 18 godini, koi qubeznosta ja ocenija so 4,15, {to e najniska
ocena.

Vozrasnata grupa nad 60 godini ja ocenile doverbata so najvisoka ocenka 4,85, a
najmala ocenka grupata od 19-24 godini i toa so prose~na ocena 4,2. Brziot odgovor
na potrebite na korisnicite se smeta za mnogu va`no i najdobro e oceneto povtorno
kaj grupata nad 60 godini i toa so 4,71, a najmala kaj ispitanicite od 19-24 godini so
ocenka 4,5.

Povratnite informacii na pobaruvawata od korisnicite se oceneti so
najgolema ocenka od ispitanicite nad 60 godini i toa so 4,71, a najmala ocenka 4,1
ima od starosnata grupacija od 19-24 godini.

Te{kotii pri koristewe na bibliotekite

Na pra{aweto dali imaat te{kotii pri koristeweto na uslugite od
bibliotekite, od ispitani 146 ispitanici isto tolku odgovorile so slednive
odgovori vo procenti: 58,2% nikoga{ nemale te{kotii, potoa 41,1% ponekoga{ i
samo 1% ~esto.

Nikoj od ispitanicite go nema naglaseno odgovorot mnogu ~esto. @enite imaat
pomalku te{kotii od ma`ite, so toa {to nemaat problemi nikoga{ 51,1% od
ispitani~kite i 28,1% od ispitanicite. Ova pra{awe se odnesuva na li~nite
problemi i te{kotii {to gi imaat korisnicite pri doa|aweto i koristeweto na
uslugite od bibliotekite.

Mo`e da se zabele`i deka i mladite i starite nad 60 godini pove}e se snao|aat
bez problemi vo bibliotekite i kaj niv e pogolem procentot na odgovori „nikoga{“.

Grupata od 25-59 ponekoga{ imaat problemi pri koristeweto na uslugite vo
bibliotekite. Mnogu e mal procentot na ispitanicite {to odgovorile deka imaat
problemi ~esto i toa samo grupite od 17-18 godini i od 40-59 godini, odnosno 0,7 %
ispitanici.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Predlozi od korisnici za voveduvawe novi ili podobruvawe
na postojnite uslugi vo bibliotekite

Za vreme na anketiraweto korisnicite imaa mo`nost da gi dopi{uvaat svoite
predlozi i sugestii vo vrska so koristeweto na site resursi na bibliotekata.
Sugestiite zavisat od vozrasnata grupa, profesijata na korisnicite, kako i od
nivnite subjektivni stavovi i interesi. Osven ponudenata lista na pomo{, imaa
mo`nost na odgovor na otvoreni pra{awa okolu toa koj tip na bibliote~no gradivo
bi sakale da go koristat, kakvi knigi bi sakale da poseduva bibliotekata, predlozi
povrzani so kompjuteri, bazi na podatoci i sl. Mal e brojot na korisnici {to ja
koristele taa mo`nost, no mo`e generalno da se vidi nivniot interes okolu pomo{ta
pri koristewe konkretni uslugi vo bibliotekite. Nekoi svoi sugestii okolu
podobruvawe na postojnite uslugi imaat dadeno mal broj od ispitanicite, me|u koi
gi naveduvaat: besplatnoto koristewe Internet za korisnicite, iznajmuvaweto
referentna literatura {to se izdava samo vo ~italni, voveduvaweto podobri i
posilni kompjuterski sistemi, informaciite za najdobri i najnovi bestseleri,
efektivna me|ubibliote~na sorabotka, pokratkiot rok na iznajmuvawe,
pro{iruvaweto na prostorot. Osven baraweto na pogolema upotreba na IK-
tehnologii, nekoi od ispitanicite napi{ale deka za niv se mnogu va`ni
voveduvaweto na avtomatizirano iznajmuvawe knigi, pomo{ta okolu OPAC i pomo{ta
pri onlajn-prebaruvaweto .

Diskusija

Pri izrabotkata na primerokot glaven problem e nepostoeweto na identi~ni
oddeli, slu`bi i ~italni vo sekoja biblioteka i zatoa istra`uvaweto e svedeno samo
na zaedni~ki slu`bi i uslugi, poto~no na onie {to se zastapeni vo site biblioteki,
a ispitanicite na otvorenite pra{awa imaa mo`nost za dopi{uvawe na uslugi {to
bi gi koristele. Odgovorite na pra{awata se analizirani so ogled na polot i na
vozrasnata grupa.

So istra`uvaweto se poka`alo deka ispitanicite poka`uvaat visok stepen na
zadovolstvo od ponudenite sodr`ini i uslugi i ponekoga{ gi dale svoite sugestii za
nivno podobruvawe. Ocenkata za zadovolstvo od uslugata na bibliote~nite slu`bi
uka`uva na stru~nosta, qubeznosta i na dobrata komunikacija so vrabotenite. Se
pretpostavuva deka anketiraweto vo prisustvo na slu`bata vlijaelo vrz visokata
ocenka. Uka`ano e isto taka i na nedovolnata zainteresiranost na personalot za
komunikacija so korisnicite, potro{enoto vreme na ~ekawe za uslugata i potrebata
za vrabotuvawe pove}e bibliotekari. Visokiot procent na neposetuvawe veb-
stranici uka`uva na potrebata za prezentacija na veb-stranicata na bibliotekata
so osmisluvawe novi sodr`ini, interesni za site starosni grupi.

Vrz osnova na sobranite podatoci od godi{nite izve{tai od site 8 biblioteki
za broj na ~lenovi (34814) i brojot na `iteli na tie gradovi (502588), vklu~eni vo

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

istra`uvaweto, mo`e da se zabele`i nizok procent na ~lenstvo (6,93%) i umerena
prose~na posetenost od pove}e od 180 poseti na den.

Vo soglasnost so informati~koto vreme i razvojnite strategii na op{testvoto
se postavuvaat posebni zada~i pred bibliotekite vo Makedonija. Opremenosta na
bibliotekite so komunikaciski tehnologii }e im ovozmo`i na korisnicite
prebaruvawe na Internet i na bazi na podatoci, a so toa }e se zgolemi brojot na
korisnicite i koristeweto na bibliotekite. Prose~niot broj na korisnici vo odnos
na brojot na `iteli na univerzitetskite gradovi (Skopje, Bitola i [tip) iznesuva
10,84 i e nad prosekot na osumte biblioteki vo koi e sprovedeno istra`uvaweto
(6,93%). Procentot na ~lenovi i za~estenosta na koristeweto na uslugite od
bibliotekite e pogolem kaj univerzitetskite gradovi, kade {to e pogolemo nivoto
na obrazovanie na gra|anite. Isto taka vo tie sredini se koristat sofisticirani
uslugi od bibliotekite, kako {to se koristewe na bazi na podatoci i Internet poradi
li~ni i potrebi povrzani so rabotata i nadgraduvaweto. Toa e usloveno i od
postojanoto educirawe na bibliote~nite slu`bi za da gi zadovolat potrebite na
korisnicite.

Analizata od pra{alnicite potvrdila deka grupata nad 60 godini pri svoeto
doa|awe vo biblioteka istovremeno koristi pove}e uslugi i resursi, no nivniot
procent na doa|awe e mal (samo 6,1% od ispitanicite se na taa vozrast). Najmladata
grupa e najbrojna (31,5% ispitanici), no svoite doa|awa vo biblioteka gi povrzuvaat
so iznajmuvaweto knigi (najmnogu {kolska lektira, no i prebaruvaweto na Internet).

Iako site biblioteki nudat razli~ni ~italni, a ne sekade studentski ~italni,
procentot na studentite korisnici e najgolem kaj koristeweto ~italni op{to, no
sepak e mal (18,4% ispitanici ja koristat ~italnata za u~ewe). Sepak sprovedenoto
istra`uvawe vo mesecite koga se u{te ne e po~nato univerzitetskoto obrazovanie
vlijae vrz maliot procent ispitanici od vozrasnata grupa od 19-24 godini, koja
iznesuva 19,8% od vkupniot broj ispitanici.

Korisnicite od vozrasnata grupa od 25-39 godini se 21,9% od vkupniot broj
ispitanici. Tie ja posetuvaat pove}e od site drugi ispitanici bibliotekata poradi
iznajmuvawe knigi i u~ewe. Ovaa grupa nekolkupati nedelno ja posetuva
bibliotekata, koristi bazi na podatoci, no slabo koristi OPAC i COBISS, naj~esto
od site pregleduva veb-stranici. Se pretpostavuva deka se toa studenti na
dodiplomski studii, magistranti i magistri, koi gi koristat uslugite na
bibliotekata za sopstveno nadgraduvawe i svoeto zadovolstvo od uslugite go
poka`uvaat so visoki oceni kon bibliotekite.

Analizata na pra{alnikot poka`ala deka vozrasnite grupi od 40-59 godini gi
koristat site uslugi {to gi nudat bibliotekite, ~esto gi posetuvaat i baraat
sofisticirani uslugi (prebaruvaat bazi, koristat Internet), pregleduvaat veb-
stranici i najmnogu koristat re~nici, enciklopedii i drug tip gradivo. Se
pretpostavuva deka pri~ina za se pogolemiot trend na prodol`uvawe na
obrazovanieto i nadgraduvaweto kaj vozrasnite grupi nad 40 godini vo Makedonija e
golemiot pottik na Vladata na Republika Makedonija vo ovaa sfera i otvoraweto

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

na pove}e univerziteti (Skopje, [tip, Bitola, Tetovo). Bibliotekite {to se nao|aat
vo urbanite sredini so visoko nivo na ekonomski razvoj imaat zna~itelno pogolema
posetenost i pogolem procent na ~lenovi vo odnos na brojot na `iteli.

Solidnata tehni~ka ekipiranost na bibliotekite, upotrebata na mre`i za
povrzuvawe i avtomatizacija, koja vo Makedonija e vo zavr{na faza, o~ekuvame deka
}e gi pribli`i bibliotekite kon site grupi korisnici, obrazovnite ustanovi i
semejstvata. Zatoa sekoja biblioteka treba da se stremi kon zavr{uvawe na procesot
na avtomatizacija i da gi prisposobi uslugite kon potrebite na svoite korisnici so
cel da privle~at novi i da gi odr`at lojalnite korisnici od godina na godina. Se
ceni deka so razvitokot na nivoto na ekonomkiot razvoj na Republika Makedonija,
}e se razvijat potrebite za bibliote~nite uslugi na pogolemo obrazovno nivo,
paralelno so nivoto na koristewe na sofisticirani uslugi i internetskata
pismenost na korisnicite od site vozrasni grupi.

Literatura

Aparac-Jelušic, T. Evaluacija knjižnicnih službi i usluga u narodnoj knjižnici. // Medunarodno
savjetovanje Narodne knjižnice izazov promjena (Rijeka ; Zagreb : Gradska biblioteka Rijeka ;
Hrvatsko bibliotekarsko društvo, 1997.Str. 69-75.

Clayton, P.; G. E. Gorman. Upravljanje izvorima informacija u bibliotekama: upravljanje
fondovima u teoiji i praksi. Beograd : Clio, 2003.

Kerslake, E. Kinnel, M. Reviewing the Literature on Public Libraries and Social Inclusion. //
Libri, 49 (1998), str. 1-12.

Narodna knjižnica: IFLA-ine i UNESCO-ove smjernice za razvoj službi i usluga. Zagreb : HKD,
2003.

Petr, K. Kvalitativni pokazatelji uspješnosti akademskih knjižnica : doktorska disertacija. Zagreb:
Sveucilište u Zagrebu, 2004.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

BIBLIOMETRISKA ANALIZA
NA STRU^NO SPISANIE

Milena Bojaxiska
Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij",

Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, biblioteka, Skopje
milboj@tmf.ukim.edu.mk

Izvadok: Dadena e analiza na stru~no spisanie Macedonian Journal of Chemistry
and Chemical Engineering za periodot 1999-2008 g. Vrz osnova na analizata e utvrdeno
deka predmet na spisanieto e hemijata i hemiskoto in`enerstvo; spisanieto ima
me|unaroden karakter (~lenovite na organizacioniot odbor poteknuvaat od razni
dr`avi, avtorite se od razni dr`avi i nau~ni instituti); site statii se ilustrirani;
periodi~nite izdanija se pove}e citirani odkolku knigite.

Klu~ni zborovi:
bibliometrija, analiza, stru~no spisanie, hemija, hemiska tehnologija

Voved

Bibliometrijata (gr~ki zbor biblios-kniga) e del od naukata za mediumi na
koi se bele`at informacii. Taa se zanimava so nivna analiza i pretstavuva
mno`estvo na statisti~ki i matemati~ki metodi za analiza.

Naj~esti metodi vo bibliometrijata se analizata na citati i analiza na
sodr`inata na publikaciite.

Vo narednite stranici }e bide izlo`eno kako bibliometrijata mo`e da se
upotrebi za analiza na edno stru~no spisanie. Toa e spisanieto Macedonian Journal
of Ghemistry and Chemical Engineering. Napravena e analiza na spisanieto za period
1999-2008.

Op{to za spisanieto

Spisanieto Macedonian Journal of Ghemistry and Chemical Engineering go izdava
Sojuzot na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija. Vo nego se objavuvani
recenzirani originalni nau~ni raboti, kusi soop{tenija, soop{tenija i pregledi
od oblasta na ~istata i primenetata hemija, nastava vo hemijata, hemiskata
tehnologija i hemiskoto in`enerstvo. Vo spisanieto ima poseben del vo koj se
objavuvaat iskustva od praktikata za primena na poznati metodi, vesti za rabotata
na Sojuzot, nau~ni manifestacii i materijali za niv, biografii na poznati nau~nici.
Objavuva pregledi na knigi, obele`uva pozna~ajni datumi. Statiite se pi{uvani na

UDK 050 : 54 (497.7) "1999/2008"

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika Bibliotekarska teorija i praktika

angliski jazik, a kusata sodr`ina (naslovot, imiwata na pisatelite i izvadokot) e
izlo`ena na makedonski jazik na kraj od statijata. Spisanieto ima me|unaroden
ureduva~ki odbor. Cel e spisanieto da stane me|unarodno so impakt- faktor.
Spisanieto ima sopstvena stranica vo mre`a (http://www.mjcce.org.mk). Na nea se
integralnite tekstovi na site trudovi objaveni od 1990 godina do denes. Od 2007
godina spisanieto e vklu~eno i citirano vo informativnite sistemi na Thomson
Reuters products. So toa trudovite {to se objaveni vo nego mo`e da se najdat vo slednive
bazi na podatoci:

- Science Citation Index Expanded (SciSearch®)
- Chemistry Citation Index®

- Journal Citation Report/Science Edition

Spisanieto izleguva dvapati godi{no. Prviot broj e izlezen vo 1980 godina, no
so drug naslov: Glasnik na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija (angl. Bulletin
of the Chemists and Technologists of Macedonia), drugi dimenzii i drug dizajn na prednata
korica. Prelomna godina za spisanieto e1990 g. Do pred nea trudovite se pi{uvani
na makedonski jazik, a kusata sodr`ina (naslovot, imiwata na pisatelite i izvadokot)
e izlo`ena na angliski jazik na kraj od statijata.

Kvantitativna analiza

Vo spisanieto se pojavuvaat statii od 41 disciplina. Najmnogu statii se
odnesuvaat na edukacijata vo hemijata i hemiskata tehnologija (20) I toa e okolu 10%
od site statii {to se otpe~ateni vo poslednive deset godini. Potoa sleduvaat
statiite od Analiti~ka hemija (18), Hemisko in`inerstvo (14) i Organska hemija
(13). Najmalku statii se otpe~ateni za disciplinata Materijali (1 statija), a potoa
sledi Teoretska hemija (2 statii)

Broj na statii i nivnite avtori

Vo periodot 1999-2008 godina, vo spisanieto se otpe~ateni 199 statii od 582
razli~ni avtori. Vo tabelata 1 se dadeni podatoci za brojot na statii (Np) i avtorite
na istite (Na) {to se otpe~ateni vo edna godina, vo periodot 1999-2008 godina, a na
slikata 1 e pretstaven grafikon za zavisnosta na brojot na avtorite (temna linija) i
na statiite (svetla linija), {to se otpe~ateni vo edna godina, od godinata na nivno
objavuvawe. Interesno e da se poso~i na ekvivalentniot tok na dvete zavisnosti s#
do 2006 godina. Tokot e ekvivalenten, no vrednostite se razli~ni. Brojot na avtori
e pogolem. Dvete zavisnosti imaat padovi i podemi so godinite, no celosno zemeno
tendencijata na namaluvawe na brojot na objaveni trudovi se gubi vo 2005 godina, no
ne e postignat brojot od 2000 godina. Osven toa posle 2006 godina brojot na avtorite
raste, za razlika od brojot na statiite.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Najverojatniot odgovor za vakvata zavisnost e sledniot: Vo periodot 2001-2005
godina, Republika Makedonija kako dr`ava minuva{e, a i seu{te minuva, niz
politi~ka i ekonomska kriza, a toa se reflektira i vo ostanatite segmenti od
`ivotot, posebno vo nau~niot del. Zgolemuvaweto na brojot na otpe~atenite statii
posle 2005 godina e indikator za toa deka situacijata se poprava na pozitivno.

Broj na statii so n avtori

Nekoi statii se napi{ani od eden avtor, a nekoi od pove}e avtori.
So tabelata T. 2 e daden brojot na statii, {to se napi{ani od n avtori (n mo`e

da zema vrednost od 1 do 10), otpe~ateni vo edna godina vo periodot 1999-2008. Vo
posledniot red na tabelata e daden vkupniot broj na avtori i koavtori na statiite
{to se otpe~ateni vo edna godina, a vo poslednata kolona od tabelata e daden vkupniot
broj na statii, so soodveten broj na avtori, za periodot od poslednite deset godini.

Najmnogu statii (70) se napi{ani od tri avtori. Ova e potvrda na toa deka
nau~nata rabota bara timska rabota t.e. bara sorabotka me|u nau~nicite. Najmnogu
avtori se registrirani vo 2000 godina (70), {to e 35% od vkupniot broj, a potoa
sleduvaat godinite 2002, 2004, 2007 so po 66 avtori.

Number of authors and papers

1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010

year

N
um

be
r Series1

number of authors

number of papers

God. 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vkupno

Np 24 27 20 26 16 23 10 18 17 18 199

Na 62 71 52 66 51 66 28 58 65 63 582

Sl. 1. i tabela T. 1.

Broj na statii (Np) i avtori (Na) {to se otpe~ateni vo edna godina vo periodot 1999-2008 g.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Poteklo na avtorite

Avtorite na statiite, {to se otpe~ateni vo spisanieto vo periodot 1999-2008,
poteknuvaat od razni dr`avi i nau~ni instituti. Ne treba da se zaboravi deka
spisanieto ima me|unaroden karakter. Pri broeweto na avtorite i koavtorite,
avtorot ili koavtorot ~ie ime se sretnuva{e pove}e pati se broe{e edna{.
Podatocite za toa nema da gi dadam zaradi ograni~uvawe na prostorot. No }e navedam
deka najmnogu avtori se od Makedonija (269), (46,2%), a potoa sleduvaat avtorite od
Srbija (90), Bugarija (43), Egipet (19) a samo nekolku avtori se od drugi dr`avi.
Prisustvoto na avtori od drugi dr`avi stanuva zna~itelno posle 2004 godina, a e
najizrazeno vo 2008 godina. Ova e u{te eden znak za namerata na ureduva~kiot odbor
spisanieto da go napravi me|unarodno. Prevladuvaat avtori so ma{ki pol (54,8%).

Za~estenost (frekvencija) na imiwata na avtorite

Vo period od poslednite deset godini registrirani se 582 avtori na
otpe~atenite statii. Od niv nekoi avtori se sretnuvaat pove}e pati. Vo tabela T. 3
e daden brojot na avtorite i koavtorite {to napi{ale edna ili pove}e statii, vo
edna godina, za poslednite deset godini. Najgolemiot del od avtorite (498) napi{ale
po edna statija (86 %). Se zabele`uva deka postoi eden avtor so 13 statii. Toa e
[optrajanov Bojan, od Institut po Hemija od Prirodno matemati~kiot Fakultet
vo Skopje. Voedno toj e ~len na Makedonskata Akademija na Naukite. Drugite dva
avtora so po 8 statii se Jovanovski Gligor od Institut po Hemija od Prirodno
matemati~kiot Fakultet vo Skopje i e ~len na Makedonskata Akademija na Naukite
i Gutman Ivan od Fakultetot za Nauki vo Univerzitetot od Kraguevac, Srbija. Me|u
~etirite avtora so po 7 statii se: Markovska Liljana, Petru{evski Vladimir,
Stafilov Traj~e, Vasilev Venceslav. Posledniot avtor doa|a od Univerzitetot za
Hemiska Tehnologija i Metalurgija, oddel Polusprovodnici, od Sofija, Bugarija.

Broj na avtori 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vkupno

1 5 3 2 4 3 5 2 1 1 2 28
2 4 11 9 10 3 8 1 5 2 53
3 12 9 6 8 4 3 6 7 7 8 70

Pove}e od
3 avtori 3 4 3 4 6 7 1 5 7 8 48

Vkupno 24 27 20 26 16 23 10 18 17 18 199
Vkupen broj na
avtori 62 70 52 66 51 66 28 58 66 63 582

T. 2. Broj na statii napi{ani od n avtori vo periodot 1999 - 2008

Avtori 498 45 14 10 6 2 4 2 1 582

Broj na statii 1 2 3 4 5 6 7 8 13

T.3. Broj na avtori {to napi{ale n statii vo periodot 1999-2008 g.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Kvalitativna analiza na statiite

Ilustracii Vo spisanieto se objaveni nau~ni trudovi vo koi se objavuvaat
rezultatite od nau~nite prou~uvawa i kako takvi tie sodr`at sliki, {emi, dijagrami,
tabeli, grafikoni. Site tie se tretirani kako ilustracii. Nema da ja navedam
tabelata so podetalni podatoci, no mo`e da se ka`e deka sredniot broj na ilustracii
po godina e 194. Najgolem broj na ilustracii (200) ima vo 2004 godina, a najmal broj
(60) vo 2005 godina. Od site ilustracii najmnogu brojni se grafikonite (736), a potoa
sleduvaat tabelite (428), {emite (213) i slikite (169). Od ovie podatoci mo`e da se
vidi deka najmnogubrojni se grafikonite i tabelite {to e karakteristi~no za
nau~nite spisanija vo koi se objavuvaat rezultati od nau~ni ispituvawa.

Naslovi na statiite

So analiza na zborovite vo naslovite na statiite e utvrdeno deka od naslovot
na statijata mo`e da se opredeli hemiskata disciplina {to ja obrabotuva statijata.
Bidej}i ovde stanuva zbor za 41 disciplina od Hemijata, dadeni se samo naj~estite
zborovi od oddelni disciplini vo tabela T. 5. Vo prvata kolona e navedena hemiskata
disciplina, vo vtorata vkupniot broj na zborovi vo naslovot, vo tretata kolona se
navedeni zborovite, a vo ~etvrtata nivnata za~estenost (frekvencija).

Disciplina Vk. zborovi frekven.
Analiti~ka hemija opredeluvawe 12

Esencijalno maslo 3
metod 5

Analiti~ka hemija i spektroskopija

Analiti~ka hemija i farmacija

Analiti~ka hemija i hemija na okolina 121
Hemisko in`enerstvo 115 model 5

hemija 8
jazik 8
bele{ki 7

Nastava 139 eksperiment 5
Elektrohemija elektrohemiski 10
Elektrohemisko in`inerstvo 74 elektrokataliza 3
Inorganska kompozit 4
hemija 74 proizvodstvo 3

Vibracioni spektri 2
FTIR spektar 4

Molekulska spektroskopija 89
Organska hemija 96 kompleks 3
Teoretska organska hemija 41 benzoidni jaglevodorodi 4
Teoretska hemija 8 pi elektroni 3
Tekstil tkaenini 3
Hemija na tekstil

Tekstilno in`enerstvo 39

Minerologija i molekulska spektroskopija

Analiti~ka i organska hemija

T.5 Naj~esti zborovi vo naslovite na statiite

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Citati

Site objaveni statii imaat referencii. Vo niv avtorite na statiite go
naveduvaat izvorot na podatoci za svoite trudovi.

Tabela T. 4.
Vkupniot broj na otpe~ateni referencii e 3975, maksimalen broj e otpe~aten

vo 2002 godina (578), a posle ovaa godina nivniot broj se namaluva se do 2005 godina
(165), za vo 2008 godina da porasne na 361 {to e za 36.5 pomalku od sredniot broj.

Citiranite referencii se podeleni na ~etiri kategorii: knigi, periodi~ni
publikacii, elektronski izvori i drugo. Kako knigi se broeni i magisterskite
raboti i doktorskite disertacii. Vo elektronski izvori se vbroeni e-adresite na
izvorniot material {to se koristel, a pod drugo se vbroeni izvestuvawata od
konferencii, prezentaciite, statii {to se predvideni za publikuvawe, {to se
predadeni za publikuvawe, neobjaveni rezultati, razni isvestuvawa, patenti,
standardi, upatstva za koristewe na aparatura, programi.

Najmnogu se citirani periodi~ni nau~ni publikacii {to e i normalno ako se
zeme predvid faktot deka vo periodi~nite nau~ni publikacii se objavuvaat najsve`i
rezultati od nau~nite istra`uvawa.

Najmalku se citirani e-izvori. Naj~esto se citirani referencii od angliskoto
govorno podra~je, potoa od ruskoto, srpskoto, makedonskoto govorno podra~je, a
najmalku od francuskoto govorno podra~je.

Za edna nau~na statija bitno e da se znae starosta na referenciite {to se
citirani vo nea. So toa se ocenuva dali avtorot na statijata koristi sve`i podatoci
od izvori {to se ceneti za taa disciplina.

Od analizata e konstatirano deka najmnogu se citirani referencii postari od
11 godini (sumata od otpe~atenite knigi i periodi~ni publikacii e 2014), a brojot
na citiranite referencii {to se 1-5 godini postari od pe~atenata statija (842) ne e
mnogu pogolem od brojot na citiranite referencii {to se postari 6-10 godini (802).
Bilo kako brojot na citirani periodi~ni publikacii e pogolem od brojot na
citiranite knigi {to i bi trebalo da se o~ekuva za edno stru~no i nau~no spisanie.
Faktot deka preovladuvaat periodi~ni publikacii postari od 11 godini od statijata
vo koja se citirani mo`e da se objasni so nemaweto dovolno finansii za nabavka ili
pretplata na stru~na i nau~na literatura, kako i nedovolno koristewe na mre`a.

Godina 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 vkupno
period. 294 358 319 432 262 323 113 268 213 293 2875
knigi 63 121 102 100 110 105 34 60 51 37 783
drugo 78 26 30 45 19 26 18 8 11 25 286
el. izv. 8 , 1 1 3 , , 6 6 6 31
vkupno 443 505 452 578 394 454 165 342 281 361 3975

T. 4. Broj na citirani referencii vo periodot 1999-2008

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Zaklu~ok

Od rezultatite na analizata mo`e da se dobijat slednive informacii:

- Spisanieto ja obrabotuva nau~nata oblast Hemija i se {to e vo vrska so nea
(teorija, tehnologija i in`enerstvo, nastava),

- Spisanieto ima tendencii da dobie me|unarodno priznanie i impakt-faktor
od oblasta Hemija (statiite se na angliski jazik; ima ureduva~ki odbor so

me|unarodno priznati nau~nici i vneseno e vo Thomson Reuters Products
indeksiraweto; avtorite se od razli~ni dr`avi i institucii; kako avtori se
javuvaat i dva ~lena na Makedonskata Akademija na Naukite),

- Postoi vrska i sorabotka me|u avtorite (avtorite se od razli~ni dr`avi i
nau~ni institucii, najgolem del od statiite se napi{ani od tri avtora, a

naj~esto vo grupata avtori na edna statija se avtori od razli~ni instituti),
- Od izbroenite ilustracii najmnogubrojni se grafikonite i tabelite
(karakteristika za edno nau~no spisanie).

- Od naslovite na statiite mo`e da se oceni disciplinata {to ja obrabotuva
statijata.

- Od citiranite referencii preovladuvaat periodi~nite publikacii kako
izvor na podatoci (periodi~nite publikacii gi iznesuvaat najsve`ite nau~ni
podatoci),

Ova e samo eden primer za toa kako mo`e da se upotrebat metodite od
bibliometrijata za ocenka na edno periodi~no spisanie.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Bibliometric analysis for a scholarly journal

Milena Bojadziska,
Univ. “St. Cirilus and Methodius”,

Faculty of technology and metallurgy,
library, Skopje, Republic of Macedonia

Abstract

In this paper is presented quantitative analysis of scholarly journal Macedonian Journal of
Chemistry and Chemical Engineering for the last ten years. Authors and citations are analysed. The
conclusion is that the topic of this journal is chemistry and chemistry engineering. The journal has international
character, there is collaboration between authors of different countries and institutions. All papers of the
journal are illustrated and periodical publications are more used as a source of information.

Key words:
Bibliometrics, analysis, scholarly journal, Chemistry, Chemical Engineering

Bibliografija:

Bibliometrics-Wikipedia (2009). Simnato na 22.06.2009 od mre`a
http://en.wikipedia.org./wiki/Bibliometrics

Bizjak, Breda (2007). Nekaj moznosti bibliometrijske analize casopisa OZ 1998-2006,
Organizacija Znanja, 12(3), 109-118

Koehler, Wallace and others. (2000) "A bibliometric analysis of select information science
print and electronic journals in the 1990s". Information Research, 6 (1)

Available at: http://InformationR.net/ir/6-1/paper88.html

Macedonian journal of chemistry and chemical engineering (1998-2008)

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

ZVAWATA VO BIBLIOTE^NATA DEJNOST POTTIK
ZA USOVR[UVAWE I KONKRETEN PRIDONES VO
UNAPREDUVAWETO NA BIBLIOTE^NATA DEJNOST

D-r Nikol~e Veqanovski
Bibliotekar sovetnik

Ako izborot vo zvawe vi{ bibliotekar e pottik za bibliotekarot kon sopstveno
usovr{uvawe, so izborot vo zvawe bibliotekar-sovetnik,bibliotekarot dobil visok
stepen na stru~nost vo pove}e procesi od bibliote~nata dejnost i so svoeto
pove}egodi{no iskustvo dobil visok stepen na znaewe za razvojot na
bibliotekarstvoto vo minatoto i vo sega{nosta, so podgotvenost za konkreten
pridones vo usovr{uvawe na rabotata, so prifa}awe na site moderni svetski trendovi
vo bibliotekarstvoto. Ovde ve}e ne ja gledame ambicijata na bibliotekarot koj
stanal vi{ bibliotekar. Ovde go gledame entuzijazmot na bibliotekarot koj dal i
dava konkreten pridones od posebno zna~ewe za unapreduvawe na bibliotekarstvoto
vgraduvaj}i se sebesi vo bibliote~nata rabota, a so toa gledaj}i se sebesi kako
bibliotekar koj imal svoja misija i `ivotna opredelba.

Zabuni vo apliciraweto za izbor vo zvawe vo bibliote~nata dejnost

Vo bibliote~nata dejnost bibliotekarite apliciraat do Recenzionata komisija
za izbor i preizbor vo stru~ni zvawa vo oblasta na bibliote~nata dejnost pri
Ministerstvoto za kultura za stru~nite zvawa vi{ bibliotekar i bibliotekar-
sovetnik, spored odredbite od ~lenovite 47 i 48 od Zakonot za bibliotekite
(„Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 66/04 i 89/08). Spored ovoj Zakon,
uslovite ili stavovite od odredbite na ~lenovite 47 i 48 treba da bidat ispolneti
od kandidatite kumulativno. Najgolemata zabuna kaj aplikantite za izbor vo zvawe
vi{ bibliotekar ili bibliotekar-sovetnik e stavot (1) od ~lenovite 47 i 48, vo koi
stoi: „Vo zvaweto vi{ bibliotekar mo`e da bide izbrano lice koe ima zavr{eno
magisterski studii od soodvetnata oblast i tri godini rabota kako bibliotekar
ili deset godini rabota kako bibliotekar” i „Vo zvaweto bibliotekar-sovetnik mo`e
da bide izbrano lice koe ima doktorat na nauki od soodvetnata oblast i tri godini
rabota kako vi{ bibliotekar ili deset godini rabota kako vi{ bibliotekar”.

Vo {to se sostoi zabunata kaj aplikantot?

Koga zboruvame za aplikant {to zavr{il magisterski ili doktorski studii,
toj sekako deka mo`el da koristi delovi od svojot magisterski trud ili doktorska
disertacija da gi objavuva kako trudovi vo stru~ni spisanija od oblasta na
bibliotekarstvoto, koi bi trebalo da se smetaat i se od zna~ewe za unapreduvawe na
bibliote~nata dejnost. No, vo ~lenovite 47 i 48, stavot (2) ne veli trudovi tuku:

UDK 023.4

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

„objaveni i realizirani stru~ni proekti od zna~ewe za unapreduvawe na
bibliote~nata dejnost”, {to od druga strana, pak, ne zna~i deka aplikantot treba da
ima samo teoretsko znaewe, koe do apliciraweto ne uspeal da go primeni ili da go
realizira na nekoj na~in vo svojata rabota, vo svojot Oddel i/ili Biblioteka i/ili
na nivo na bibliotekite i bibliote~nata dejnost vo Makedonija i po{iroko. [to
se odnesuva do izborot na aplikantot vo zvawe bibliotekar-sovetnik vo ~len 48 stav
(2) e posebno naglaseno deka „objavenite i realizirani stru~ni proekti” treba da
bidat „istaknati objaveni i realizirani stru~ni proekti” i ne samo „od zna~ewe”,
tuku „od posebno zna~ewe za bibliote~nata dejnost”. Toa podrazbira: aplikantot so
svoite izvonredni zalagawa vo rabotata da poka`al konkreten napredok vo svojot
Oddel i Biblioteka, {to isto taka e prepoznato i prifateno vo bibliotekite vo
Makedonija i po{iroko.

Zna~i, stavot (3) od ^len 47: sposobnost za samostojno organizirawe na
stru~nata rabota, a posebno stavot (3) od ^len 48: visok stepen na samostojnost vo
organiziraweto na stru~nata rabota, dava do znaewe deka aplikantot treba da gi
vladee pove}eto sovremeni procesi vo bibliote~nata rabota.

Titulite vo odnos na izborot vo zvawe vi{ bibliotekar i bibliotekar-sovetnik

Steknuvaweto so titulite magister i doktor na nauki od potesnoto nau~no
podra~je na bibliote~nata dejnost ne mora da zna~at dobivawe, odnosno izbor vo
zvawe vi{ bibliotekar i bibliotekar-sovetnik po avtomatizam. So steknuvaweto
na bibliotekarot so titulite magister i doktor na nauki samo se namaluva vremeto
– uslov za barawe zvawe. Taka, bibliotekarot mesto da ~eka 10 godini za da go ispolni
prviot uslov za barawe da bide izbran vo zvawe vi{ bibliotekar, toj uslovot go
ispolnuva so 3 godini. Istoto va`i i za vi{iot bibliotekar, koj namesto da ~eka
u{te deset godini, uslovot go ispolnuva so napolneti tri godini. Me|utoa,
ispolnuvaweto na prviot uslov, odnosno stavot (1) od ~lenovite 47 i 48 od spomenatiot
Zakon za bibliote~nata dejnost, so steknuvawe titula ne zna~i deka istovremeno
aplikantot treba da bide izbran vo zvawe vi{ bibliotekar ili bibliotekar-
sovetnik. Zabunata na aplikantot nastanuva poradi toa {to toj smeta deka paralelno
objavil i pove}e trudovi – izvadoci od temata na svojot magisterski trud ili
doktorska disertacija {to, spored aplikantot, „se razbira deka pridonesuvaat za
unapreduvawe na bibliote~nata dejnost”. Me|utoa, vo stavot (2) od ~lenovite 47 i 48
stanuva zbor za „objaveni i realizirani stru~ni proekti od zna~ewe” i „istaknati
objaveni i realizirani stru~ni proekti od posebno zna~ewe” za bibliote~nata
dejnost.

Toga{ {to pretstavuvaat magisterskiot trud i doktorskata disertacija vo odnos
na izborot vo zvawe vo bibliote~nata dejnost?

Ako magisterskiot trud zaedno so site pottemi {to gi sodr`i e eden objaven i
realiziran proekt od zna~ewe za unapreduvawe na bibliote~nata dejnost, toga{
doktorskata disertacija so site pottemi e eden objaven i realiziran proekt od

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

posebno zna~ewe za unapreduvawe na bibliote~nata dejnost. Ottuka, spored golemoto
zna~ewe na edniot i drugiot trud, aplikantot go skratuva vremeto za ispolnuvawe
na uslovot za barawe izbor vo zvawe vi{ bibliotekar ili bibliotekar-sovetnik za
sedum (7) godini. Me|utoa, i pokraj golemoto zna~ewe na ovie trudovi, tie se samo
eden realiziran proekt {to ne zna~i deka e dovolen za izbor vo zvawe. Drugite
realizirani proekti i pokraj toa {to mo`at da bidat mnogu pomali, sepak ja
poka`uvaat podgotvenosta i sposobnosta na bibliotekarot i vi{iot bibliotekar
da gi izvr{uvaat pove}eto stru~ni raboti vo bibliote~nata rabota, kako i
podgotvenosta za prifa}awe na sovremenite bibliote~ni procesi. Kako potvrda za
pogore ka`anoto, bi go zel najnoviot primer na 10-te magistri po bibliotekarstvo,
koi na 9-ti noemvri 2009 godina go imaa svojot zavr{en ispit, odnosno odbranata na
svojot magisterski trud. Ova e za prv pat vo istorijata na bibliotekarstvoto vo
Makedonija oficijalno da se posetuvaat postdiplomski studii po bibliotekarstvo.
Ovie studii bea vo ramki na Bolowskata deklaracija za postdiplomskite studii, a
predavawata i polagawata se odr`uvaa vo Zadar, Ohrid, Skopje, Pri{tina i Qubqana.
Najverojatno zatoa {to studiite se odr`uvaa za prv pat, be{e prekr{ena starosnata
granica od 35 godini i postdiplomskite studii gi posetuvaa i uspe{no gi zavr{ija
moi kolegi so polni 40 i 50 godini, odnosno so iskustvo vo bibliotekarstvoto od
okolu 20 godini i mladi kolegi do 30 godini, koi ili nemale ili imale dve, tri ili
nekolku godini iskustvo vo bibliotekarstvoto. Pove}eto od pomladite kolegi se
u{te ja nemaat dobieno licencata za osnovnata stru~na katalo{ka obrabotka na
monografskite publikacii COBISS 2/ Katalogizacija, a dvajca i voop{to ne go
posetuvale kursot, a sepak dobija titula magister po bibliotekarstvo po 2 godini
od zapi{uvaweto. Koga bi ja zanemarile nivnata stru~na podgotvenost, tie u{te utre,
so ispolnuvaweto na prviot uslov, stav (1) od '•len 47 od Zakonot za bibliote~nata
dejnost mo`e da bidat izbrani vo zvawe vi{ bibliotekar, a po u{te samo 3 sledni
godini, vo koi imaat dobri izgledi da doktoriraat, so ispolnuvawe na prviot uslov,
stav (1) od '•len 48, bi bile izbrani vo zvawe bibliotekar-sovetnik. Se razbira, ovde
smetame na izvadocite od nivnite temi publikuvani vo bibliote~nite spisanija i
„gi zemame zdravo za gotovo kako golem napredok vo bibliotekarstvoto”. Zna~i, za
samo nekolku godini bi go dobile najvisokoto zvawe vo bibliotekarstvoto.

Se razbira deka ne bi mo`ele da go porekneme golemiot kapacitet i na
pomladite kolegi za istra`uva~ka i nau~no-istra~uva~ka rabota, no ne smeeme da go
potcenuvame iskustvoto na postarite kolegi koi, isto taka, magistriraa i sekako
deka }e doktoriraat zatoa {to tie gi obu~uvaat pomladite magistri i im gi
dodeluvaat licencite za stru~nite raboti, a samite tie }e bidat izbrani vo zvawe
bibliotekar-sovetnik so rabotno iskustvo od 20, 25 ili 30 godini. Istoto va`i i za
preostanatite postari i, voop{to, kolegi koi imaat samo rabotno iskustvo od nad
10 godini kako bibliotekari i u{te najmalku 10 godini kako vi{i bibliotekari do
dobivaweto na zvawe bibliotekar-sovetnik zatoa {to ne dobile titula magister
ili doktor na nauki.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Ottuka sledi deka titulata magister i/ili doktor po bibliote~ni nauki kako
ispolnet prv uslov spored Zakonot, kako i nivnite trudovi, sekako najgolemiot del
izvadoci od nivnite temi mo`e da se zemat samo kako eden golem zna~aen proekt i
zatoa aplikantite }e moraat da imaat objaveno i realizirano i pove}e drugi
razli~ni pomali i pogolemi proekti od nivnata prakti~na stru~na rabota zaradi
konkreten napredok vo svoite oddeli, vo Bibliotekata i po{iroko za da mo`e da si
go zaslu`at zvaweto vi{ bibliotekar ili bibliotekar-sovetnik na rabotnoto mesto,
kako teoretski, taka i prakti~no.

Sporedeno so titulite vo obrazovanieto i naukata, zvaweto bibliotekar-
sovetnik ne e nitu doktor na nauki, nitu vonreden profesor, tuku profesor {to se
usovr{il za pove}e procesi vo bibliote~nata dejnost.

Zna~eweto na kratkata biografija (CV) i intervjuto vo pogled na aplicirawe
za izbor vo zvawe vi{ bibliotekar i bibliotekar-sovetnik

Denes, vo svetot pi{uvaweto na kratkata biografija ili CV-to (Curriculum Vitae)
ili Resume e usovr{eno do tolkava mera, {to za toa se pi{uvaat i celi knigi. Da se
aplicira za izbor vo zvawe vi{ bibliotekar i bibliotekar-sovetnik, a pritoa da
ne se znae kako treba da izgleda kratkata biografija, odnosno {to da se potencira
vo nea, zna~i aplikantot da bide staven vo nezgodna situacija na neznaewe, a isto
taka i na odbivawe. Sega malku }e zboruvam od moeto li~no iskustvo kako pretsedatel
na Recenzionata komisija za izbor i preizbor na zvawa vo bibliote~nata dejnost
pri Ministerstvoto za kultura na R. Makedonija.

Aplikacijata, odnosno prijavata za izbor vo zvawe vi{ bibliotekar i
bibliotekar-sovetnik se sostoi od kratka biografija vo koja se naveduvaat pokraj
imeto i prezimeto i adresata, rabotnoto iskustvo, obrazovanieto, rabotilnici i
rabotilnici za usovr{uvawe vo rabotata, konferencii, seminari i stru~ni i nau~ni
prestoi vo stranstvo, lista na u~estvo vo proekti, kako i lista na objaveni i
neobjaveni trudovi. Isto taka se pi{uva za ~lenstvo vo organizacii, hobi i sl.
Sekako deka postojat i drugi ne{ta {to vleguvaat vo kratkata biografija, no seto
ova treba da bide dovolno slikovito navedeno za Recenzionata komisija da ne mora
da traga po odredeni podatoci niz preostanatite prilo`eni dokumenti. Vo baraweto
za izbor vo zvawe bibliotekar-sovetnik, aplikantot ne smee da si dozvoli da napi{e
samo deka e vraboten vo bibliotekata i tolku. Kade e dvi`eweto vo rabotata? Kade
e pridonesot vo taa rabota? Kade }e gi vidime ambiciite i entuzijazmot na
aplikantot? Ako zgora nad toa vo rabotnoto iskustvo pi{uva za svoeto obrazovanie,
se razbira, sakaj}i da go naglasi, toga{ Recenzionata komisija e napolno zbuneta od
neznaeweto na aplikantot. Vo drug slu~aj, pak, povtorno vo barawe za izbor vo
bibliotekar-sovetnik, napolno nedostasuva godina na vrabotuvawe i godina na
dobivawe zvawe vi{ bibliotekar, a da ne zboruvame za rabotnoto iskustvo, nego treba
da go barame od nekade navedeni proekti i izlo`bi ili vo drugi prilo`eni

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

dokumenti. Vo barawe za izbor vo vi{ bibliotekar, pod naslov aktivnosti,
ednopodrugo, oddeleni so zapirka, se navedeni site mo`ni proekti i aktivnosti bez
posebno naglasuvawe i sli~no, a celata aplikacija, bez prilo`eni drugi dokumenti,
e necela stranica i pol.

[to se odnesuva do odnosot na aplikantot pri intervjuto, odnosno razgovorot
so Recenzionata komisija, aplikantot e viknat na razgovor, vleguva, sednuva i bez
voop{to ne{to da bide pra{an, veli: „sakam da ka`am deka ova e najblagorodnata
Komisija za izbor vo zvawa dosega...” Na krajot od razgovorot koga aplikantot e
zamolen da ja ostavi Komisijata nasamo, toj ostanuva da sedi i ponatamu u{te nekolku
minuti, nebare e zbunet od razgovorot...

Sepak, aplikantite treba da poka`at, bez ogled dali li~no ja cenat
Recenzionata komisija ili ne, eden respekt, kultura i skromnost na podnositel na
barawe za izbor vo zvawe bidej}i sekoe sprotivno odnesuvawe e na {teta na ~ove~koto
odnesuvawe i bibliotekarstvoto. Smetam deka ova moe iskustvo }e im pomogne na
site idni aplikanti vo nivnoto barawe za izbor vo zvawe vo bibliote~nata dejnost
i nema da gi razo~ara vo nivnite o~ekuvawa.

ZVAWATA VO BIBLIOTE^NATA DEJNOST POTTIK
ZA USOVR[UVAWE I KONKRETEN PRIDONES VO
UNAPREDUVAWETO NA BIBLIOTE^NATA DEJNOST

Ako izborot vo zvawe vi{ bibliotekar e pottik za bibliotekarot kon sopstveno
usovr{uvawe, so izborot vo zvawe bibliotekar-sovetnik, bibliotekarot dobil visok
stepen na stru~nost vo pove}e procesi od bibliote~nata dejnost i e sekoga{
podgotven da gi prifati svetskite trendovi vo bibliotekarstvoto. Ako vo vi{iot
bibliotekar gledame ambiciozna li~nost, vo bibliotekarot-sovetnik nie mora da
go prepoznaeme negoviot entuzijazam {to dal i dava konkreten pridones vo
unapreduvawe na bibliotekarstvoto.

Glavnata zabuna na aplikantot koga bara izbor vo zvawe vi{ bibliotekar ili
bibliotekar-sovetnik e vo pogre{noto tolkuvawe na odbranetiot magisterski trud
ili doktorska disertacija vo potesnoto podra~je na bibliotekarstvoto, deka so niv
po avtomatizam se dobivaat prethodno spomenatite bibliote~ni zvawa, od druga
strana, pak, zaboravaj}i na potrebnite profesionalni znaewa i stru~nost vo
rabotata neophodni za konkreten pridones vo unapreduvaweto na rabotata vo svojot
Oddel, Bibliotekata i bibliotekarstvoto.

Isto taka, aplikantot mora da obrne vnimanie na ve{toto pi{uvawe na svojata
kratka biografija ili CV (Curriculum vitae, Resume) za da mo`e Recenzionata komisija
da ima celosna slika za profesionalnoto znaewe na aplikantot i za kapacitetot za
negovo ponatamo{no profesionalno usovr{uvawe, isto kako i za negoviot konkreten
pridones vo unapreduvawe na bibliotekarstvoto.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

TITLES OF PROFESSION IN LIBRARIANSHIP – STIMULUS
FOR PROFESSIONAL IMPROVEMENT AND CONCRETE
CONTRIBUTION TO THE ADVANCEMENT IN
LIBRARIANSHIP

If the promotion to the title of advanced librarian is a stimulus for the librarian in his professional
improvement, with the promotion to the title of library consultant, the librarian acquired high degree of
expertise in the most of the library processes being ever ready to accept the world trends in librarianship.
If in the advanced librarian we see an ambitious person, in the library consultant we must recognize one’s
enthusiasm who gives a concrete contribution to the advancement of librarianship.

The main confusion of the applicant when applying for promotion to the title of advanced librarian or
library consultant is his taking the defense of the Master thesis or the doctoral dissertation in the narrower
field of librarianship as a means of acquiring the before mentioned library titles of profession at the same
time forgetting on the needed professional skills for concrete contribution to the advancement of the work
in his library department, Library and librarianship.

Also, the applicant must pay attention to skillfully writing a short biography or CV (Curriculum vitae
or Resume), so that the Review Commission will have overall picture of the applicant’s professional
knowledge, capacity of further professional improvement, as well as his concrete contribution to the
advancement in librarianship.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

ZA^ETOCI NA BIBLIOTEKARSTVOTO KAKO
VISOKO VREDNA, NEZAMENLIVA I UNIVERZALNA
PRIDOBIVKA NA KULTURATA

Suzana Kotov~evska, vi{ bibliotekar

Razlikite pome|u bibliotekite, muzeite i arhivite - „instituciite na
pameteweto” vo tekot na istorijata ne bile mnogu zna~ajni, zabele`livi i jasni.
Najstarite poznati biblioteki vo istorijata vsu{nost bile arhivite. Toa {to ~esto
se narekuvalo „biblioteka na hramot” ili „biblioteka na palatata”, vsu{nost
pretstavuvale zbirki na tekstovi (so klinesto pismo obi~no pretstaveno na plo~ki)
{to gi dokumentirale slu`benite verski aktivnosti od sudskata palata. Duri
podocna, zbirkite na drugite vidovi tekstovi se narekuvaat „muzei” poradi toa {to
zgradite bile podignuvani vo ~est na muzite. Na golemata Aleksandriska biblioteka,
na primer, i bilo dadeno imeto Muzeon - hram posveten na muzite. Prakti~no, mnogu
mali ili nezna~itelni bile razlikite pome|u bibliotekite i muzeite se do raniot
moderen period koga razvojot na tipografskiot pe~at dovede do drasti~no
zgolemuvawe na koli~estvoto na raspolo`livi tekstovi, od koga tie se izdvojuvaat
od zbirkite na objekti, a bibliotekite po~nuvaat da se razlikuvaat od muzeite.
Praktikata na izdvojuvawe na slu`benite zapisi od drugite vidovi dokumenti e
nastanata re~isi vo isto vreme razvivaj}i se od racionalnata birokratizacija na
vlasta.

Neslu~ajno drevnite narodi mu davale tolku golemo zna~ewe i sodr`ina na
poimot biblioteka. Vladetelite, osnova~i na bibliotekite im pridavale posebno
vnimanie i vodele seriozna gri`a za bibliote~niot fond {tto se formiral vo tekot
na dolgiot vremenski period. Hramovite na knigata pretstavuvale gordost za
vladetelite i tie duri se natprevaruvale vo taa zna~ajna oblast. Postoelo ogromno
soperni{tvo pome|u vladetelite vo toa vreme koj }e izgradi poubava biblioteka i
~ija biblioteka }e bide pobogata so vreden kni`even fond. Zaradi toa, za{titata
na knigata i na kni`evnoto bogatstvo zazema centralno mesto vo dejnosta na
bibliotekite.

Najstarite ostatoci od bibliotekite pronajdeni se za vreme na arheolo{kite
istra`uvawa vo Mesopotamija (Ur, Nipur, Laga{, Ninive) kako zbirki na glineni
plo~i i svitoci napi{ani (ispi{ani) so klinesto pismo. Bibliotekata kako
arhitektonski objekt postoela i vo periodot na antikata vo helenskite,
helenisti~kite i rimskite gradovi, za {to postojat i golem broj svedo{tva vo
pi{anata dokumentacija.

Najstari gradbi na bibliotekite (postojat samo temeli i arhitektonski
fragmenti) se nao|aat na Ur (Dublal-mah), koi datiraat od III milenium p.n.e., vo Pergam
od II ili II milenium p.n.e., vo Efes od 107 godina. Efeskata biblioteka imala
centralen hol so povr{ina od 120 m2 i yidni polici na koi bile smesteni svitocite
na rakopisite.

UDK 02(091)

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Ostatoci od rimskite gradbi od III vek se nao|aat vo Timgad vo Al`ir. Po~nuvaj}i
od IV vek mesto svitocite se pojavuvaat povrzani (podvrzani) knigi so listovi (codex);
nivniot pravoagolen oblik bil usloven od tehni~kite uredi i mebelot (pultovi,
polici) {to bile karakteristi~ni za toa vreme.

Bibliotekite niz epohite neprekinato se menuvaat i se zbogatuvaat so novi
sodr`ini, so novi konstruktivni re{enija, so novi stilski karakteristiki {to
simboliziraat opredeleni epohi. Sekoja epoha ostava neizbri{livi tragi vo nivnata
arhitektonska kompozicija, vo nivniot oblik i vo bogatata dekoracija na enterierot.
Novite promeni sekoga{ bile vo funkcija na zgolemenite barawa od bibliotekite
i nivnata funkcionalnost, koja bila vo korelacija so neprekinatiot porast na
kni`nite fondovi, zbirkite na knigi, na~inot na nivnoto smestuvawe, manipulirawe
so konsekvenciite na funkcionalnata organizacija i na konstruktivnite re{enija.

Civilizacijata nastanala vo Egipet i Mesopotamija i to~no na tie mesta gi
nao|ame najranite primeri na nejzinite glavni karakteristiki – pi{uvaweto.

Ispi{anite glineni tablici {to nastanale malku pred 3000 godina p.n.e., se
pronajdeni me|u arheolo{kite ostatoci na Sumerite, mo{ne nadaren narod koj
`iveel na jugot na Mesopotamija. So isklu~ok na Egipet, kade {to ne mo`eme da ja
sledime istorijata na nivnoto pismo (zaradi materijalot – papirusot {to bil
podlo`en na propa|awe), glinenite tablici se koristele i vo Sirija, Mala Azija,
Persija, duri i na Krit. Glinenite tablici na Bliskiot Istok se koristele pove}e
od dva i pol mileniumi, a vo nekoi kraevi i do po~etokot na hristijanskiot period,
dodeka kone~no ne im go otstapile mestoto na novite pozgodni re{enija.

Denes arheolozite nao|aat glineni tablici vo grupi, ponekoga{ vo impozantna
brojka od pove}e iljadi par~iwa so razli~na tematika (pi{uvaweto na po~etokot
po~nalo kako primitiven oblik na knigovodstvo). Na glinenite tablici na koi bilo
pi{uvano so kuneiformno-klinesto pismo, vo najgolem del bile pretstavuvani
dokumenti so opredelena tematika: presmetki, isporaki, priznanici, inventardi,
potvrdi za zaemi, bra~ni dogovori, dogovori za razvod, sudski presudi itn. Tie na
nekoj na~in se ~uvale so cel da se koristat kako dosieja, odnosno kako arhivi.
Ponekoga{, no mnogu retko se nao|ale zapisi {to bile izraz na umstvena aktivnost.
Zapisite bile dijapazon od ednostaven materijal za podu~uvawe do kreativna
literatura {to se pojavile mnogu rano.

„Vo blizina na Nipur, vo ju`na Mesopotamija, na primer, iskopuvawata na
svetlosta na denot iznesle grupa tablici, od sredinata na III milenium p.n.e., na koi
bile vre`ani spisoci so geografski nazivi, imiwa na bogovi, nazivi na zanimawa,
ve`bi za u~ewe na pi{uvawe i eden broj himni.

Mnogu e verojatno tie da se del od zbirkata {to i pripa|ala na pi{uva~kata
{kola, mo`ebi vo ramkite na hramot, zbirki na dela {to se dr`ele pri raka za
sekojdnevno konsultirawe: so drugi zborovi, na nejzinata biblioteka.”1

1) Lionel Kason (2004) Biblioteke starog sveta, Beograd, Klio, str. 11

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Za polesno snao|awe so mno{tvoto tablici, pisarite od drevniot Bliski Istok
podgotvuvale „katalozi na svoite fondovi”, isto taka, ispi{ani na glineni plo~i.
Pome|u tablicite pronajdeni vo Nipur, imalo dve {to datirale od 2000 g. p.n.e., na
koi bile ispi{ani popisite na sumerskite kni`evni dela – razni mitovi, ta`a~ki
himni. Na edna zna~itelno podolga plo~ka bile ispi{ani 68 naslovi, a na drugata
62. O~igledno e deka i dvete se odnesuvale na ista zbirka bidej}i i na dvete se
pojavuvale 43 isti naslovi. Najverojatno stanuva zbor za dve grupi tablici za
opredelena oblast vo koi e izvr{ena revizija na delata napraveni vo razli~ni
vremenski periodi. Toa govori za eden zna~aen ~ekor kon po~nuvawe na procesot
neophoden za sistematizirawe na zbirkite. Slednite dva logi~ni ~ekora bile
naso~eni kon podobruvawe na katalogizacijata i kon dodavaweto bele{ki za
identifikacija vo tablicite. Ovie zna~ajni ~ekori vremenski mo`eme da gi
locirame najdocna vo XIII vek p.n.e., kako {to toa najdobro mo`eme da go
identifikuvame vo sodr`inata na naodite od Hatu{a.

Za ilustracija, Hatu{a pretstavuva drevna naselba locirana na 200 km
jugoisto~no od Ankara. Vo Hatu{a, prestolnina na carstvoto na Hetitite od XVIII
do XIII vek p.n.e., bile otkrieni golem broj tablici {to poteknuvale od kralskata
palata. Pokraj pogolemiot broj tablici, otkrieni se i zna~itelen broj tablici {to
sodr`at razli~ni tekstovi, od prozai~ni prira~nici od hetitski verzii na
sumerskite i vavilonskite epovi. Na nekoi od niv, na krajot od tekstot ili na zadnata
stranica, kako dodatok imalo nekolku redovi {to go identifikuvale tekstot. Toa e
identi~no so dene{nite naslovni stranici i koi se narekuvaat kolofon. Korenite
na ovoj termin gi nao|ame vo gr~kiot zbor kolophon, „zavr{na (krajna) postapka”
{to se odnesuva na anti~kata praktika na krajot da se vnesuvaat podatoci za deloto
(za razlika od denes koga toa se stava na naslovnata stranica). Sekoj kolofon po~nuva
so brojot na tablicata na koja e napi{an. Toa bilo od presudno zna~ewe bidej}i za
nekoj dela bilo potreben pogolem broj tablici {to se ispi{uvale od dvete strani
so mnogu sitni bukvi. Toa bilo potrebno bidej}i tablicite se ~uvale podredeni edna
vrz druga, {to davalo mo`nost za nivno pogre{no redewe ili gubewe. Na tablicite
bile ispi{ani imiwata na pisarite {to bile vklu~eni vo popravkite /korekciite/
na tekstovite na o{tetenite tablici.

Kolofonite vo golema mera im pomagale na korisnicite na zbirkite bidej}i
so nivnata sodr`ina ~itatelite gi utvrduvale sodr`inata na tablicite i delot na
trudot koj bil pretstaven na nivnite strani.

Nesomneno ova zna~ajno otkritie vo Hatu{a frla nova svetlina vrz napredokot
{to bil postignat so primenata na katalozite vo odnos na ednostavnite popisi
karakteristi~ni za otkritijata vo Nipur i anti~ka Ebla vo Sirija, kade {to bile
iskopani okolu 2000 tablici vo periodot pome|u 2300 i 2250 g. p.n.e., koga ja zapalile
osvojuva~ite. Isto taka i pome|u ovie tablici se nao|ale okolu {eesetina na koi
bile zapi{ani zborovi na sumerskiot jazik – nazivi na zanimawa, geografski nazivi,
imiwa na ptici, imiwa na ribi itn. Na dvaeset i osum tablici bile ispi{ani
dvojazi~ni spisoci na zborovi, paralelno na sumerski i na eblantski jazik. Isto

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

taka, bile otkrieni i dve tablici – duplikati na koi bil ispi{an tekst na eden
sumitski mit i drugi tablici, {to govori deka toa bila rabotna biblioteka na
kralskiot pisar.

Vrednosta na otkritieto vo Hatu{a vo kontekst na otkrivaweto na
prapo~etocite na bibliotekarskoto rabotewe ja nadopolnuvaat i nizite na tablici
(najverojatno od XIII vek p.n.e.) so detalno ispi{ani bibliografski zapisi. Sekoj
zapis po~nuva so davawe informacii za vkupniot broj tablici {to gi opfa}a
opredeleno delo, a od naslovite mo`e da se identifikuva deloto. Naslovot e
prezentiran ili na prviot red na deloto ili ima krajno sublimiran prikaz na
negovata sodr`ina.

Isto taka na niv bilo ozna~eno dali tablicata go pretstavuva krajot na deloto
ili ne. Zna~ajno e i toa {to ponekoga{ vo zapisot se naveduvalo i imeto na avtorot
ili se prezentirani drugi korisni informacii neophodni za polesno i
pofunkcionalno koristewe od strana na ~itatelite.

Zna~ajno e da se potenciraat u{te nekolku podatoci za a`urniot pristap i za
profesionalniot odnos na lu|eto {to bile zadol`eni da go organiziraat
funkcioniraweto na ovie biblioteki vo ranata faza na nivniot razvoj.

Tie davale i informacii za tablicite {to nedostasuvaat, izvestuvawa za
razmestenosta na tablicite, za na~inot na nivnata postavenost (vertikalno –
horizontalno).

Kolofonite ispi{ani na tablicite pretstavuvaat zapisi – katalo{ki opis na
tablicata. Vo su{tina, od prakti~na gledna to~ka site dela {to bile popi{ani vo
kolofonot bile vo vrska so religijata: „rituali za mno`estvo na situacii, od
izveduvawe na za{titni baja~ki za generalite {to ja predvodele vojskata vo borba,
do re{avawe na familijarnite kavgi, tolkuvawe na pretska`uvawata i taka natamu”2.
Podredenosta i „katalogizacijata na tablicite” pretstavuvale isklu~itelno vreden
i neophoden pomo{en alat {to imal samo eden nedostatok – azbu~na podredenost na
katalo{kite zapisi – ne{to {to }e se pojavi po iljada i petstotini godini podocna.
Isto taka, kako „nedostatok” mo`eme da go potencirame i nepostoeweto naznaki za
fizi~koto mesto na koe bile smesteni tablicite.

No i pokraj site „nedostatoci” na ovoj model (sepak toa ne se nedostatoci vo
vistinska smisla na zborot vo toa vreme), bez somnenie toj pretstavuva zna~aen i
revolucioneren ~ekor napred vo odnos na prostoto (ednostavno) nabrojuvawe na
naslovite na tablicite karakteristi~ni za otkritijata od Nipur i delumno od Ebla
vo Sirija. Zna~ajno e {to po~nalo vo eden kontinuitet da se prodlabo~uva i da se
zbogatuva bibliote~noto rabotewe vo vekovite {to }e sledat.

Na Bliskiot Istok vo analiziraniov period zbirkite na tablicite se
formirale so prepi{uvawe bidej}i ne postoel pazar na knigi.

Se u{te vo istorijata ne se poznati imiwata na vladetelite vo Hatu{a i Ebla
{to gi formirale kralskite biblioteki. Vo XII vek p.n.e. Tiglat – Pilsar I, eden od
najgolemite asirski vladeteli (vladeel okolu 40 godini), vo istorijata se spomenuva

2) Ibid : str. 14

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

kako osnova~ na biblioteka. Kako dokaz za ova tvrdewe mo`e da ni poslu`at
otkritijata od iskopuvaweto na hramot na A{ura (vrhoven asirski bog), vo gradot
A{ura, koj pretstavuva verska prestolnina na Asircite. Na otkrienata zbirka i se
pripi{uvaat stotina razli~ni dela {to pretstavuvaat samo eden del od negoviot
fond formiran vo vremeto na negovoto vladeewe. Isto kako i prethodnite zbirki,
samo opredelen broj dela pretstavuvaat ~isto kni`evni trudovi, „Najgolem del se
dela koi se zanimavaat so predznacite, vlijanieto na yvezdite i drugite nebesni tela,
pretska`uvawe na idninata so pomo{ na ̀ rtveni ̀ ivotni, prirodni nastani i sli~no.

Slednata pogolema grupa se standardni prira~nici – spisoci od re~ni~ki tip,
spisoci na rastenija, drvja, `ivotni, bogovi, nazivi na mesta, edna tablica za
mno`ewe, eden tekst od astronomija”3.

Isto taka, vo ovaa zbirka pronajdeni se i nekolku himni – duri i eden katalog
so muzi~ki kompozicii {to bile mo{ne detalni (bile obele`ani i instrumenti so
koi se peele muzi~kite kompozicii).

Tiglat – Pilsar I e prviot vladetel ~ie ime ni e poznato kako osnova~ na
biblioteka vo toa vreme, no isto taka u{te eden podocne`en kral na Asirija,
Asurbanipal, se spomenuva kako osnova~ na biblioteka, odnosno „vistinska,
sistematski sobrana bibliote~na zbirka na drevniot Bliski Istok. Negovata zbirka
bila nekolkupati pogolema od prethodno otkrienite zbirki i nejzinata golemina
}e bide nadminata vo slednite tri i pol veka. Asurbanipal, koj vladeel re~isi
polovina vek (668 – 627 g. p.n.e.) bil mo{ne pismen i se gordeel so toa bidej}i nikoj
od prethodnite kralevi ne ja sogledal taa ume{nost.

Vo vtorata polovina na XIX vek, vo urnatinite na kralskata palata vo Niniva,
britanskite arheolozi otkrija vistinsko bogatstvo vo koe spa|ale stotina
primeroci so razli~ni stru~ni tekstovi, pronajden e poznatiot Ep za Gilgame{, Ep
za Postajna i golem broj od najzna~ajnite dela na drevnata bliskoisto~na kni`evnost.
Kolofonite nesomneno upatuvaat na vladetelot Asurbanipal, odnosno na „Palatata
na Asurbanipal, kralot na svetot, kralot na Asirija”. Spored analizata na
sodr`inata na tablicite, mo`eme da konstatirame deka bibliotekata e formirana
zaradi „kralsko promisluvawe”. Taa pretstavuvala kralska privatna zbirka bidej}i
kako {to istaknavme prethodno, kralot bil eden od retkite vladeteli {to znael da
~ita i da pi{uva so klinesto pismo. Bibliote~nata gra|a na nekoj na~in e identi~na
so bibliote~nata gra|a od zbirkata na Tiglata - Pilsar.

„Vo najgolem broj ja sostavuvaat tekstovi vo vrska so pretska`uvaweto na
idninata. Slednata golema grupa se tekstovite od tehni~ka priroda vo vrska so
religijata i magijata – rituali, baewa, molitvi za bo`ja pomo{. Potoa doa|a grupata
so u~ili{ni tekstovi – spisoci na zborovi i nazivi, re~nici za preveduvawe od
sumerski na akadski. Tablicite so kni`evni tekstovi, kako {to e denes tolku
cenetiot Ep za Gilgame{, bile srazmerno malku. Se procenuva deka
Asurbanipalovata biblioteka imala okolu 1500 naslovi: bidej}i pove}eto postoele
vo pove}e primeroci, i do {est, vkupniot broj tablici bil mnogu pogolem.”4

3) Ibid : str. 16; 4) Ibid : str. 18

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Del od ova neprocenlivo bogatstvo Asurbanipal go donesol od pogolemata
kulturna prestolnina Vavilon (od negovite hramovi), gi zel i tablicite od
bibliotekata na Tiglata Pilsar, kako {to napravil i so tablicite od privatnite
biblioteki. Najgolemite nabavki na tablici za bibliotekata (spored opredeleni
pi{ani dokumenti) gi napravil vo periodot pome|u januari i mart vo 747 g. p.n.e.,
{to se potvrduva i so opredeleni pi{ani hronolo{ki pokazateli. Na ovoj na~in
bile nabaveni okolu 2000 tablici i 300 drveni tabli, {to pretstavuva zna~itelna
nabavka za toa vreme. Karakteristi~no e {to vo ovoj period se pojavuvaat i drveni
tabli {to govori za mo`nosta deka opredeleni bliskoisto~ni zbirki bile
pretstavuvani i vo vakov nestandarden oblik. Toa {to bilo napi{ano na ovie tabli
bilo zasekoga{ zagubeno, no za istorijata na civilizacijata ostanuva kako zna~itelen
podatok ~ii „tragi” najverojatno vodat kon Vavilon.

Isto taka zna~ajno za ovoj period e {to kralot Asurbanipal vostanovil i
bezbednosni merki za za{tita na bibliote~niot fond od kra`ba. Novinata se
sostoela vo toa {to pregleduvaweto na „kralskite tablici” od po~etokot do krajot
se realiziralo samo vo prisustvo na kralskiot slu`benik. Bibliotekata {to bila
smestena vo kralskata palata morala da osmisli i instrumentarium so koj }e se
osiguri uredno vra}awe na pozajmenite glineni tablici. Osven drugite „bezbednosni
merki”, kako metod neophoden za eliminirawe na ovoj problem se praktikuvala i
zabranata za iznesuvawe na tablicite nadvor od prostoriite na bibliotekata. Bile
razraboteni i merki za za{tita na tablicite od o{tetuvawa, so pi{uvawe
predupreduvawa, zapla{uvawa so kletvi od site bogovi, odmazda od site bogovi,
klasi~ni zapla{uvawa i sli~no.

Vinovnici i „osomni~eni” protiv koi bile nameneti kletvi i zakani vo prv
red bile sve{tenicite, pisarite i sli~nite stru~waci {to imale najgolemi
kontakti so tablicite. Spored zborovite na eden ugleden astrolog,
Asurbanipalovata zbirka bila referenta biblioteka, opremena spored potrebite
na prorocite i lu|eto {to se specijalizirale za praktikuvawe na magijata i bile
odgovorni za duhovnata sigurnost na kralevite i na drugite va`ni li~nosti”. Drugi
istra`uva~i smetaat deka ovaa biblioteka prvenstveno bila opremena vo soglasnost
so potrebite na kralot, za negovo „promisluvawe i ka`uvawe”, so edinstvena cel da
donesuva racionalni odluki, da ja proveruva to~nosta na opredeleni citati {to mu
gi prezentirale negovite sovetnici koga gi tolkuvale raznite pretska`uvawa.

Mesto zaklu~ok, mo`eme da konstatirame deka su{tinata i karakterot na
bliskoisto~nite zbirki od analiziraniot period bile determinirani od potrebite
na civilizacijata na koja i pripa|ale. Logi~no, so krajot na tie civilizacii,
neizbe`en bil i nivniot kraj bidej}i vo sebe ne sodr`ele kriti~na masa i plodno
seme od koe }e izniknat novi biblioteki so daleku po{iroki horizonti i dostreli
od tipot na bibliotekite {to }e se pojavat vo staromakedonskiot, starogr~kiot i
rimskiot svet. No sepak nivnoto po~esto mesto vo istoriskite zapisi ne mo`e da
bide zaseneto bidej}i tie gi utvrdile prapo~etocite na ovaa blagorodna disciplina
i vredna civilizaciska pridobivka. Vo nivnoto rabotewe gi otkrivame prvite

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

neophodni, logi~ni i su{tinski ~ekori vo formiraweto na osnovnite
bibliotekarski postapki: identifikacija (i notirawe) na oddelnite dela so pomo{
na davawe naslovi; grupirawe (sistematizacija) na sli~ni dela; izrabotka na
katalozi. Isto taka vo niv se pojavile prvite detski bolesti karakteristi~ni za
site biblioteki: kra`bi, uni{tuvawa i lo{o rakovodewe so bibliotekarskata gra|a.

Egipet kako drug bliskoisto~en civilizaciski centar {to raspolagal so
golemi potencijali na spisi (od tehni~ki i kni`even karakter) nema {to da im dodade
na istorijata na bibliotekite za toj period. Denes za bibliotekite vo Egipet mnogu
malku se znae, odnosno znaewata za niv se posredni, mnogu zamagleni i necelosni.
Edinstveniot dosega pronajden podatok, napi{an relativno dolgo po traeweto na
zlatnoto doba na Egipet pretstavuva pi{uvaweto na gr~kiot istori~ar od I vek p.n.e.
– Diodor, koj opi{uvaj}i go kompleksot zgradi „Ozimandijas” – kako {to go narekuval
faraonot Ramzes II (1279 – 1213 g. p.n.e.), soop{tuva deka tuka se nao|ala i „posvetenata
biblioteka”. Toj go citira natpisot nad nejziniot vlez - „Klinika za du{ata”.
Nemo`nosta da ka`eme ne{to pove}e za bibliotekite vo drevniot Egipet
proizleguva i od nivnata tradicija da pi{uvaat na papirus mesto na glineni plo~i.
Iako ima za~uvani poedine~ni primeroci, nepostoeweto na pogolem kvantum na
pi{ani primeroci {to bi bile karakteristi~ni za utvrduvawe na postoeweto na
fond na edna biblioteka, ni ja namaluva mo`nosta da izvle~eme precizni i validni
zaklu~oci za razvojot na bibliotekite vo drevniot Egipet.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Po tragite na edno pismo na Skopskiot mitropolit Josif od 1935 godina

DOMA[NITE BIBLIOTEKI NA TETOVSKITE
SVE[TENICI BOGATI SO BOGOSLOVSKI KNIGI,
NO I SO DELA NA SVETSKITE KLASICI

Vladimir Ko~oski, vi{ bibliotekar

Blagodarenie na edno pismo na negovoto Visoko Preosve{tenstvo
Mitropolitot skopski Gospodin Gospodin Josif od 1 oktomvri 1935 godina so broj
9481/35, upateno do tetovskiot arhierejski namesnik protojerej Jordan T. Popovi},
so koe od nego bara da gi izvesti site parohiski sve{tenici od tetovskata okolija i
sekoj od niv da podnese pismen izve{taj za svoite doma{ni biblioteki i pro~itani
knigi, dobivame dragoceni podatoci za sostojbata na li~nite biblioteki na
sve{tenite lica vo toj period. Od za~uvanata prepiska i dostavenite izve{tai {to
se nao|aat vo Dr`avniot arhiv na Makedonija (AK-319 /II/3.7.), mo`e da se konstatira
deka re~isi site sve{teni lica vo Tetovsko poseduvale zavidni doma{ni biblioteki
za toa vreme i toa ne samo so knigi potrebni za vr{ewe na bogoslu`bata i razni
crkovni obredi, tuku i so literatura od sovremenite doma{ni pisateli i svetskite
klasici. Svoi izve{tai dostavile osum sve{teni lica.

Vo svoeto pismo do Skopskiot mitropolit sve{tenikot Damjan Popovski,
toga{ paroh teare~ki, pi{uva deka od negovoto stapuvawe na parohiska slu`ba se
trudel da nabavi i da pro~ita knigi od bogoslovska literatura, od koi crpel znaewa
i pouki za uspe{no vr{ewe na sve{teni~kiot poziv i dodava deka knigite gi
nabavuval so sopstveni pari. Natamu naveduva deka vo tekot na godinata gi ~ital i
delata na Tolstoj, Dostoevski, Igo i drugi. Toj, kako {to pi{uva, se trudel da nabavuva
knigi najprvin so bogoslu`bena literatura poradi dopolnenie i usovr{uvawe na
stru~nite znaewa, a koga }e go postignel toa, kupuval i druga korisna literatura od
svetskata kni`evnost, na {to vladikata na negoviot izve{taj }e zapi{e pove}e da
kupuva i da ~ita knigi so bogoslu`bena sodr`ina. Pop Damjan Popovski vo svojot
izve{taj do skopskiot vladika se `ali deka do nau~no-bogoslovski knigi te{ko se
doa|a bidej}i vo "na{ata" literatura i na "na{" jazik malku gi ima i retko se nao|a,
a voedno ni otkriva i eden podatok deka osven {to koristi knigi {to gi pozajmuva
od svoite kolegi sve{tenici i prijateli, isto taka se slu`i i so bibliotekata na
osnovnoto u~ili{te "Kralevi} Tomislav"vo Tearce.

Vo pismoto do Skopskiot vladika, pop Damjan Popovski otkriva i edna negova
sposobnost za sobirawe narodni pesni, prikazni i pogovorki, koi gi ispra}al na
pe~atewe. Za `al, nema podatoci koga, kade i dali voop{to se pe~ateni sobranite
narodni umotvorbi. Vo lokalniot vesnik "Glas Pologa", toj pi{uva protiv
sueverieto, za iskorenuvawe na narodnoto praznoverie i {tetnite obi~ai {to gi
zabele`al me|u narodot.

UDK 027.1 (497.751)

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Protojerej stavrofor Damjan Popovski e roden vo 1911 godina vo Vrutok.
Osnovno u~ili{te u~i vo Gostivar i vo Tetovo, a potoa Bogoslovsko u~ili{te
zavr{uva vo Prizren. Vo 1930 godina e nazna~en za sve{tenik vo Teare~kata parohija,
kade {to }e slu`buva se do 1945 godina. Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna e
premesten za sve{tenik vo crkvite "Sv. Nikola" i "Sv. Kiril i Metodij" vo Tetovo.
@ivotot go zavr{uva kako protojerej-stavrofor vo 1996 godina dobivaj}i gi pred
toa site crkovni odlikuvawa za svojata rabota.

Otec Damjan Popovski do krajot na svojot `ivot }e ostane golem qubitel na
knigata i ~itaweto. Vo negovata li~na biblioteka }e ima nekolku iljadi knigi ne
samo so religiozna sodr`ina, tuku i dela od svetskite klasici. Po negovata smrt
knigite }e bidat podeleni me|u negovite sinovi. Bogoslu`benite knigi negoviot
sin Vladimir Popovski }e i gi podari na crkvata "Sv Kiril i Metodij" vo Tetovo,
prenesuvaj}i gi na tripati so polno vozilo "lada niva".

Parohot vratni~ki, sve{tenikot Vidoja M. Krsti}, vo svojot izve{taj do
vladikata Josif istaknuva deka go saka ~itaweto i deka predmet na negovoto
interesirawe ne se samo knigite so religiozna sodr`ina, tuku negoviot interes e
golem i za svetskata klasi~na literatura. Toj }e mu napi{e na skopskiot vladika:
"Najmnogu me interesiraat delata od bogoslovskata kni`evnost i delata na
ruskite pisateli (vo proza). Prvite poradi toa {to mi e potrebno bogoslovsko
obrazovanie kako sve{tenik, a vtorata poradi toa {to vo nea se tretiraat i se
re{avaat mnogu problemi vo `ivotot na najpraveden na~in, vrz temelite na
hristijanstvoto (osobeno kaj Dostoevski) ".

^itaj}i go negoviot izve{taj, vladikata Josif na krajot na izve{tajot }e mu
"sugerira" da ~ita {to pove}e, no vnimatelno, so razmisluvawe i razbirawe. Da se
pi{uva {to poednostavno i poprirodno. Svetoto pismo sekoga{ neka e pred o~ite
na sve{tenikot.

Li~nata biblioteka na jerejot Vidoja Krsti}, parohot vratni~ki, spored
prilo`eniot spisok ne e impresivna spored brojot na monografskite publikacii,
me|utoa, impresionira so izborot na delata. Vo negovata biblioteka, za ~ija sudbina
ni{to ne se znae, imalo dela od svetskite klasici kako {to se: Dostoevski, Tolstoj,
Gorki, Flober, ̂ ehov, Pu{kin, Gete, Dante, [openhauer, potoa od \\ura Jak{i}, Petar
Petrovi}-Wego{ i drugi.

Sve{tenikot Vidoja Krsti} e roden na 2 juli 1905 godina vo selo Gradi{te, koe
se nao|a vo blizina na Pirot vo Srbija. Vo Bitola u~el bogoslovsko u~ili{te, koe
go zavr{il vo 1929 godina. Za |akon bil rakopolo`en na 10 mart 1930 godina, a sedum
dena podocna bil proizveden vo ~in sve{tenik od Skopskiot mitropolit Varnava.
Celi sedum godini bil parohiski sve{tenik vo vratni~kata parohija, a potoa bil
premesten vo Gostivar, kade {to dolgi godini bil arhierejski namesnik.

Parohot ~elope~ki, sve{tenikot Milivoj Dimitrijevi}, vo izve{tajot do
vladikata Josif mu pi{uva deka vo 1934 godina pro~ital 60 knigi, pogolemiot broj
so bogoslovska sodr`ina, no predmet na pro~it mu bile i knigite: "Mrtvi du{i" od
N.V. Gogoq, "Zlostorstvo i kazna" od F. Dostoevski, "Voskresenie" od L. N. Tolstoj,

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

"Raskazi" od Turgenev i drugi. Osven so ~itawe, sve{tenikot Milivoj Dimitrievski
pi{uval po ne{to i za padot na moralot i napisite gi objavuval vo lokalniot vesnik
"Glas Pologa". Mladiot sve{tenik na vladikata mu se `ali za te{kite uslovi za
kupuvawe knigi i pokraj toa {to eden mlad sve{tenik ima dobra volja da si sozdade
za sebe dobra bogoslovska biblioteka. Natamu vo izve{tajot naveduva deka negovata
li~na biblioteka sodr`i 270 knigi so razna sodr`ina. Knigite po~nal da gi kupuva
vedna{ po rakopolo`uvaweto vo ~in sve{tenik. Gi nabavil celokupnite dela na
Dostoevski, Turgewev, Tolstoj i Balzak, za {to mese~no otpla}a po 200 do 300 dinari.
Dimitrievski u{te naveduva deka "so sve{tenicite od okolijata se dogovorile da
osnovaat okoliska biblioteka kade {to bi mo`ele da gi nabavat i da gi ~itaat
onie knigi {to kako poedinci ne mo`e da gi nabavat".

Sve{tenikot Milivoje Dimitrijevi} e roden na 23 mart 1909 godina vo selo
Jovce (Srbija). Bogoslovija zavr{il vo 1932 godina. Istata godina arhiepiskopot
Gerasie, porane{en episkop Pe}ski go rakopolo`il za |akon , a za sve{tenik go
rakopolo`il arhiepiskopot Jerotie. So odluka na Skopskiot mitropolit Josif od
29 avgust 1933 godina bil nazna~en za parohiski sve{tenik vo ̂ elope~kata parohija.

Sve{tenikot Nikola Vasilevski od selo Belovi{te, osven {to go informira
Skopskiot vladika za negoviot interes za ~itawe na crkovno-besedni~ka literatura,
mu pi{uva deka ima doma{na biblioteka, no za `al spisokot {to go prilo`il ne e
za~uvan i ne mo`e da se znae so koi knigi raspolagal.

Inaku, toj e roden na 5 avgust 1874 godina vo tetovskoto selo Sten~e.
Sve{teni~ki kurs posetuval vo Le{o~kiot manastir. Za sve{tenik bil rakopolo`en
vo [tip od bugarskiot mitropolit Sinesie. Dolgi godini bil sve{tenik vo selata
Sten~e i Tenovo, a potoa, od 1928 godina, e paroh vo Dobro{kata parohija.

Protojerej Konstanatin Glatkij, ruski emigrant, sve{tenik vo pravoslavniot
hram "Sv. Nikola" vo Tetovo, vo svojot izve{taj do skopskiot vladika Josif op{irno
pi{uva za negovata rabota so vernicite, kako i za negoviot interes za ~itawe duhovna
literatura. Vo negovoto pismo naveduva deka raspolaga so li~na - doma{na biblioteka
so fond od okolu 150 edinici. Knigite i spisanijata gi kupuval na sopstven tro{ok,
a ima i knigi podareni od prijateli. Me|utoa, kako {to istaknuva toj, toa e samo mal
del od negovata biblioteka poradi toa {to pogolemiot del od knigite mu gi zaplenile
bol{evicite pri zaminuvawe od Rusija.

Za likot na sve{tenikot Konstantin Glatkij podatoci ni dava i toga{niot
arhierejski namesnik, protojerejot Jordan Popovi}. Toj vo svoeto Izvestuvawe za
crkvite, manastirite i kapelite vo Dolnopolo{kiot srez vo 1929 godina
pi{uvaj}i za crkvata "Sv. Nikola", istaknuva deka paroh na prvata parohija, koja se
sostoi od del od gradot so 342 domovi, e protojerejot Konstantin Glatkij i dodava
deka toj e mnogu vreden i ureden sve{tenik. Od semejstvo ima; sopruga Vera i }erka
Larisa. Dobar rabotnik e i vo crkvata i vo kancelarijata, vo odnosot so
parohjanite e mnogu vnimatelen. Go znae crkovnoto pravilo, slu`i ubavo.

Okru`niot protojerej Milivoje Mijovi} vo delot od eden izve{taj, vo koj
pi{uva za ^elope~kata parohija i za parohiskiot sve{tenik Trajko Ugrinovi},

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

naveduva deka: "Trajko Ugrinovi}, rodum od Mavrovo, od site sve{tenici vo
Tetovsko, osven protojerejot Konstantin Glatkij, ovoj e najpismen sve{tenik".

Eden od sve{tenicite vo Tetovo vo triesettite godini od minatiot vek e
sve{tenikot Jan~a M. Stoilkovi}, ~etvrtiot paroh tetovski, stare{ina na kapelata
"Sv. Dimitrija" na tetovskite grobi{ta. Vo op{irniot izve{taj osven {to go
naglasuva svojot interes za duhovno nadgraduvawe so ~itawe literatura so religiozna
sodr`ina, toj se javuva kako sorabotnik vo lokalniot vesnik "Glas Pologa", vo koj
objavuva nekolku napisi vo vrska so odbele`uvaweto na doma{nite slavi, nastojuvaj}i
ovie ubavi obi~ai da gi izdigne na povisok stepen i da gi is~isti od {tetnite obi~ai
{to bile vkoreneti kaj narodot.

Negovata doma{na biblioteka se sostoi od nad stotina knigi, se razbira
prete`no so religiozna sodr`ina. Knigite po~nal dagi kupuva u{te kako u~enik vo
bogoslovskoto u~ili{te, a potoa i kako sve{tenik. Vo izve{tajot pop Jan~a uka`uva
deka nitu edna crkva vo Tetovo nema svoja biblioteka, osven po nekolku bogoslu`beni
knigi i deka zaedno so u{te nekolku sve{tenici raboti za osnovaweto biblioteka i
~italnica vo Tetovo. Na toj na~in cenel deka }e mo`e da dojde do potrebnite knigi,
osobeno nau~no-bogoslovski , koi im se potrebni na sve{tenicite.

Sve{tenikot Jan~a Stoilkovi} e roden vo 1908 godina. Zavr{il Bogoslovsko
u~ili{te vo Prizren i polo`il bogoslovski ispit vo 1930 godina. Za sve{tenik vo
1931 godina, vo belgradskata soborna crkva "Sveti Arhangel Mihail" go
rakopolo`uva skadarskiot episkop G. Viktor, a nabrzo potoa od srpskiot patrijarh
G. Varnava e postaven za paroh vo ~etvrtata tetovska parohija. Vo ovaa parohija od
svoeto postavuvawe svesno ja vr{el svojata slu`bena dol`nost, za {to od
arhierejskite namesnici vo Tetovo e visoko ocenuvan i toa vo 1931 so mnogu dobar,
vo 1932 e odli~en i vo 1933 godina povtorno mnogu dobar. Sve{tenikot Jan~a
Stoilkovi} bil poznat i po u~estvo vo razni humanitarni akcii.

Spiro Jevtimijevi}, parohiski sve{tenik vo Volkovija, raspolagal so skromna
biblioteka od triesetina knigi so bogoslu`bena sodr`ina i nezna~itelen broj
spisanija, dodeka vo izve{tajot {to go sostavil po barawe na Skopskiot vladika
Josif naglasuva deka crkvata ima desetina knigi, koi poradi nedostig na finansiski
sredstva ne mo`e da se umno`uvaat.

Spiro Jeftimijevi} e roden vo 1880 godina, a rakopolo`en e za sve{tenik vo
1911 godina. Volkovskata parohija gi opfa}ala selata: Volkovija, Sten~e, Tenovo,
Radiovce i Senokos. Sedi{teto na parohijata bilo vo seloto Sten~e.

Eden od sve{tenicite {to mo`el da se pofali so, za toga{ni uslovi, zna~ajna
doma{na biblioteka bil i sve{tenikot Ariton Popovi}, paroh II tetovski od hramot
"Sv. Nikola". Od prilo`eniot spisok kon izve{tajot do vladikata Josif mo`e da se
vidi deka imal nad stotina knigi i spisanija, ne samo so versko-religiozna sodr`ina,
tuku i dela od oblasta na literaturata, prira~nici od oblasta na medicinata i
drugi. Ariton Popovi} e paroh na vtorata tetovska parohija i slu`el vo hramot "Sv.
Nikola" i vo crkvata "Sv. Atanasij" vo Lavce. Roden e vo 1885 godina, a e rakopolo`en
za sve{tenik vo 1920 godina. Odlikuvan e so orden "Sv. Sava" od petti red.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

ORGANIZACISKA KULTURA VO BIBLIOTEKITE

d-r Nade KARAXOSKA
JOU Gradska biblioteka - Prilep

Istra`uvawata na fenomenot na kultura na organizacijata po~nuva vo
sedumdesettite godini na 20 vek. Pod vlijanie na japonskiot uspeh vo procesot na
proizvodstvo, zapo~nuvaaat mnogubrojni kulturolo{ki istra`uvawa {to go
poka`uvaat isklu~itelnoto zna~ewe na ~ove~kiot faktor, odnosno vrednostite,
normite, simbolite, stavovite {to gi naso~uvaat percepcijata, misleweto, emociite
i odnesuvaweto na ~lenovite na organizacijata.

Taka vsu{nost nastanuva i poznatiot Model 7 S, spored koj uspehot na
organizacijata go sostavuvaat sedum me|uzavisni elementi: struktura (structure),
strategija (strategy), lu|e (staff), stil (style), sistem i postapki (system of procedures),
ve{tini i znaewa (skills) i sistem na vrednosti (system of values).1

Ovoj model, vsu{nost, gi obedinuva klasi~nite elementi na organizaciskata
teorija i menaxmentot (strukturata, sistemite, strategiite) so novite varijabli,
povrzani so ~ove~kiot faktor (stilot, vrednosniot sistem, ve{tinite i znaewata,
stru~niot kadar).

Spored avtorite Torington i Veitman, organizaciskata kultura e karakte-
risti~en duh i veruvawe na edna organizacija, koi se demonstriraat so normi i
vrednosti {to lu|eto vo taa organizacija voobi~aeno gi po~ituvaat, a im poka`uvaat
kako treba da se odnesuvaat eden kon drug, kakvi rabotni odnosi treba da se razvivaat
i kako da se menuvaat stavovite.2

Kulturata na organizacijata pretstavuva silen faktor na internata
integracija, kako i eksternata adaptacija na pretprijatijata ili organizaciite.
Spored misleweto na avtorite [olc i Hofbauer, taa ima pet osnovni funkcii:

1. Organizaciskata kultura go vtemeluva identitetot
- “Koi sme nie?”
2. Organizaciskata kultura dava smisla i motivacija
- “[to e na{ata pretpriema~ka misija?”
3. Organizaciskata kultura go zacvrstuva konsenzusot
- “[to ne povrzuva?”
4. Organizaciskata kultura dava orientacija i koordinacija
- “[to treba da rabotam?”
5. Organizaciskata kultura sozdava potencijal za u~ewe
- “Da se podgotvime za promeni”.

UDK 02 : 005.73

1) Gordana Stoki}-Simon~i}, @eqko Vu~kovi}, Menaxment u bibliotekama,
@elind, Beograd 2003, str.127.

2) Konstantin Petkovski, Vodstvoto i efektivnata komunikacija, Bitola 2000, str.113.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Zna~aen pridones za teorijata na organizaciskata kultura pretstavuvaat
istra`uvawata na promenite na vrednosnite orientacii i vrednosnite sistemi, kako
va`ni faktori na integracijata na vrabotenite i uspehot na sevkupnata organizacija.
Novata generacija ne go prifa}a avtoritarniot na~in na razmisluvawe i re{avawe,
taka {to sovremenite organizacii otvoraat prostor za manifestirawe na
individualnosta, kreativnosta i aktivno u~estvo vo rabotata, proektiraweto i
re{avaweto. Pretprijatijata profiliraat svoi vrednosti i strategii zemaj}i gi
predvid novite vrednosni sistemi vo sovremenite op{testva. Ova {ematski e
prika`ano na prikaz br.1.3

Ovoj koncept na organizaciskata kultura mo`e da predstavuva dobar patokaz
za transformacija na bibliotekite. Mesto birokratiziranite, avtoritarni, kruti,
formalizirani strategii i proceduri, tie mo`at i moraat da go pottiknuvaat
razvojot na svoite ~ove~ki resursi sozdavaj}i ~uvstvo na zedni{tvo i doverba niz
respektot na li~nosta, timskata rabota, zaedni~kite celi, otvorenite i slobodni
komunikacii i kontinuiranoto pottiknuvawe na profesionalniot razvoj.

Organizaciskata kultura e osnova za sozdavawe i na sopstvena organizaciska
klima (vo sekoja biblioteka) koja ili }e pretstavuva solidna osnova za unapreduvawe,
odnosno promena ili }e pretstavuva sopira~ka za istite. Od tie pri~ini, vo nekoi
biblioteki promenata se posakuva, odnosno se ceni za po`elna, a inventivnosta i
kreativnosta na bibliote~niot kadar se cenat kako organizaciska pridobivka, a vo
drugi se javuvaat `estoki otpori kon taa promena, so cel sostojbata da ostane
nepromeneta, a verojatno poedinci od toa i da “profitiraat”.4

Vo ovoj kontekst na slednava {ema prika`ani se nekoi klu~ni relacii me|u
organizaciskata kultura i nekoi drugi aspekti na edna organizacija.5

TRADICIONALNI VREDNOSTI NOVI VREDNOSTI

Disciplina Samoopredeluvawe
Poslu{nost Participacija

Hiearhija Timska rabota
Rabota Orientacija spored potrebite

Kariera Li~en razvoj
Efikasnost Kreativnost

Mo} Sposobnost za kompromis
Centralizacija Decentralizacija

3) @ivka Pr`ul, Kultura i preduzetni{tvo, Zadu`bina Andrejevi}, Beograd 2000, str.158.

4) Dobri Petrovski, Menaxment na bibliote~nite promeni, Bitola, 1999, str.55-56.

5) Konstantin Petkovski, Vodstvoto i efektivnata komunikacija, str. 119.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Prikaz br. 2.

Opisot na funkcionalnata kultura na organizacijata vklu~uva: naglasuvawe
na potrebata za permanentno obrazovanie i profesionalno usovr{uvawe na
personalot, visoki o~ekuvawa od site vraboteni, vodewe gri`a za vnatre{nite i
nadvore{nite resursi, razvoj i po~ituvawe na tradicijata.

Rezime

Organizaciskata kultura e osnova za sozdavawe sopstvena organizaciska klima
vo bibliotekite. So nea se naglasuva potrebata za permanentno obrazovanie i
profesionalno usovr{uvawe.

D-r Nade Karadzhoska
Summary

The organizational culture is a base for creating own organizational environment in the libraries. With
it we emphasize the need for permanent education and professional improvement of the stuff in the library.

organizaciska kultura

Nadvore{na
sredina
klienti/

konkurencija

Pravila i
proceduri

Komunikaciski
kanali

Mehanizmi za
donesuvawe

odluki

Koristena
tehnologija

Ve{tini i
stavovi

Organizaciska
struktura

Organizaciski
politiki

Nameri
celi i
zada~i

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

UNIVERZITETSKITE BIBLIOTEKI VO PROCESOT
NA IMPLEMENTACIJA NA BOLOWSKIOT PROCES

m-r JelenaPetrovska, vi{ bibliotekar
NUUB "Sv. Kliment Ohridski" -Bitola

Klu~ni zborovi:
visoko {kolstvo, univerzitetska biblioteka, Bolowski proces, "student-centred
learning", e-learning action plan 2001, do`ivotno u~ewe, informaciski uslugi

Prisposobuvaj}i se kon procesot na transformacijata na visokoto obrazovanie
i kon novonastanatite uslovi, sovremeno koncipiraniot univerzitet pristapuva
kon svojata reorganizacija, gi menuva svoite programi i pristapi kon studentite
stavaj}i go studentot vo centarot na obrazovniot proces. Vo literaturata go nao|ame
kako termin "student-centred learning", so {to studentot e staven vo centarot na
zbidnuvawata, a procesot na nastavata zadol`itelno se ocenuva ili se evaluira
spored bibliote~nite standardi. Se insistira na pogolema samostojnost vo procesot
na istra`uvaweto od studentite i razvojot na kriti~koto mislewe i potiknuvaweto
na pra{uvawe i aktivno dejstvuvawe.

Vo toj kontekst mo`eme da gi istakneme naporite na Evropskata unija, koja gi
donese pove}eto strategiski dokumenti za razvojot i preobrazbata na evropskiot
akademski prostor. Strategiskiot dokument na Evropskata komisija, t.n. e-learning
action plan 2001, e-u~eweto go pretstavuva kako proces {to se temeli vrz koristeweto
na novite multimedijalni tehnologii i na Internetot vo funkcija na
unapreduvaweto na kvalitetot vo u~eweto i na sovladuvaweto ve{tini za pronao|awe
na relevantnite izvori na znaewa i uslugi.

Uneskoviot dokument (UNESCO 2000), vo vrska so koristeweto na ICT vo
obrazovanieto na studentite, ja istaknuva potrebata od do`ivotno u~ewe na
nastavniot kadar vo steknuvaweto na neophodnite znaewa vo procesot na
sovladuvaweto na nastavno-nau~nata tehnologija i zatoa e od golema va`nost kako
}e se vklu~at biblitekite, osobeno univerzitetskite vo toj proces. Univerzitetskite
biblioteki gi unapreduvaat novite na~ini na u~ewe. Do`ivotnoto u~ewe i u~eweto
od dale~ina s# pove}e pretstavuvaat del od sistemot. Sovremeno organiziranite
univerzitetski biblioteki imaat {irok spektar na svoite uslugi i se temel na
kvaliteten nastaven repozitorium. U~eweto e postaveno kako eden od najva`nite
nacionalni programi vo celiot svet, a bibliotekite treba da bidat dobro podgotveni
za da gi osvojat poziciite vo ramkite na univerzitetot, op{testvoto i vo `ivotot
na sekoj poedinec. Temata za transformacijata na visokoto {kolstvo i aktivnostite
na univerzitetite vo Evropa, kako i dokumentite {to se povrzani so ostvaruvawe na

UDK 027.7

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

bolowskite principi, se nametna kako mo{ne aktuelna i nova za istra`uvawe, kako
vo sferata na obrazovanieto, taka i vo bibliote~nata dejnost {to logi~ki go sledi
procesot na nastavata. Prakti~nite znaewa steknati od iskustvata od nadvore{nata
evaluacija na NUUB "Sv. Kliment Ohridski" i preporakite za odvojuvawe na
univerzitetskite funkcii od preostanatite aktivnosti gi opredelija moite
profesionalni interesi vo sfera na iznao|awe na novite modeli vo bibliote~noto
rabotewe vo ramkite na univerzitetot, a koi se usloveni so izmenite vo visokoto
{kolstvo, pred s# so donesuvaweto na Zakonot za visokoto obrazovanie.

Vo toa svetlo ilustrativna e va`nosta na ulogata na univerzitetskite
bibliotekari "koi }e go prezemat vodstvoto vo ovoj vek, no za da go postignat toa,
tie mora da znaat deka nivnite tradicionalni ve{tini na analiziraweto,
vrednuvaweto, sintezata i komunikacijata se pova`ni od koga i da e."1)

Potrebata za promeni vo obrazovanieto, kako i vo bibliote~noto rabotewe,
go trasiraa patot na transformacijata na visoko{kolskite institucii so
prakti~nata implementacija na zna~ajnite evropski dokumenti, vo prv red onie {to
se temelat vrz bolowskite principi. So cel da se pottiknat istra`uva~kite postapki
povrzani so nesopirliviot Bolowski proces, koj poleka gi dava i svoite prvi
rezultati, bibliote~nite rabotnici }e mora mnogu brgu i profesionalno da se
prestruktuiraat i da im ovozmo`at na svoite akademski korisnici novi uslugi {to
napolno }e bidat vo funkcija na vtemeluvaweto na t.n. transformiran i sosema
integriran univerzitet kako del od golemiot prostor na evropskoto visoko
obrazovanie. Noviot koncept na u~eweto go podr`uvaat s# pogolem broj
univerzitetski profesori koi stanuvaat svesni za potrebata za s# pogolemo koristewe
na bibliote~nite uslugi i za izgradba na pokvaliteten pristap kon informaciite
vo funkcija na podobruvaweto na kvalitetot na studiskite programi, za koi
nastavnicite nemaat nitu dovolno vreme, nitu znaewe. Toj predizvik pred
univerzitetskite biblioteki postavuva golemi barawa, no dava i mo`nosti za
podobruvawe na svojata polo`ba, so {to uka`uva na va`nata zada~a {to mora da ja
izvr{at univerzitetskite biblioteki.

Evropskata unija, koja e sostavena od carinskata unija, zaedni~kiot ustav i
mnogu drugi raboti, go istaknuva kvalitetot na nastavniot kadar kako vlijatelen
del od procesot. Ako sakame da gi postigneme site segmenti na obideneta Evropa,
tie da dejstvuvaat uramnote`eno i harmonizirano, ako sakame da go izgradime
minimumot na evropskiot podidentitet i nadidentitet {to }e go davaat pe~atot
vrz golemata zaednica na narodite zaedno so nacionalniot identitet, toga{ morame
da go implementirame takviot obrazoven sistem {to }e odi vo ~ekor so tie celi.

Vpro~em takov na~in na razmisluvawe dovede do zamislata za ostvaruvawe na
evropskiot prostor na visokoto obrazovanie (angl. European Higher Education Area –
EHEA). Prakti~noto izveduvawe na toj, pred s#, golem projekt kaj nas i vo
preostanatite evropski zemji, popularno go narekuvame Bolowski proces .

1) Piter. Klejton, Gari Judžin Gorman, Upravljanje izvorima informacija u bibliotekama,CLIO,Beograd,2003,str. 6

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Kako strategiski dokumenti {to izvr{ija vlijanie vrz visokoto obrazovanie
se zemaat Lisabonskite dokumenti ili t.n. Obrazovanie i Trening 2010
(education&training 2010) i vospostavuvaweto na Evropskite kvalifikaciski ramki,
kako i site ponatamo{ni dokumenti od pove}e konferencii, koi se odr`ani na nivo
na ministri od pove}e evropski zemji, od pro~uenata Magna Charta Universitatum (18
septemvri 1988) do London (18 maj 2007).

So ogled deka Makedonija e edna od nekolkute zemji {to se u{te nema studii po
bibliotekarstvoto (Malta, Albanija) navistina e te{ko taa, od nekoi ponovi avtori,
nare~ena nevidliva profesija da se nametne vo op{testvoto i da go zazeme mestoto
{to so pravo i pripa|a. "Opredelbata da se slu`i na zaednicata, svesta deka sekoj
korisnik e svet za sebe, a kvalitetot na uslugata deka se definira spored stavot na
korisnikot kon toj kvalitet, e sodr`ana vo osnovnite principi na bibliote-
karstvoto od XX vek."2)

Osven zada~ite {to gi izvr{uva sekoja biblioteka, postojat i nekoi specifi~ni
zada~i {to gi izvr{uvaat univerzitetskite biblioteki:

- vodat gri`a za primena na usvoenite standardi i preporaki vo bibliote~nata
dejnost,
- ja koordiniraat me|ubibliote~nata nabavka vo ramkite na univerzitetot i ja
organizirat zaemnata katalogizacija,
- gi odr`uvaat centralnite katalozi i bazi na podatoci,
- gi davaat relevantnite informacii za site korisnici na univerzitetot,
- u~estvuvaat vo organizacijata i sproveduvaweto na informaciskite dejnosti
vo obrazovnata i istra`uva~ka rabota na univerzitetot, taka {to:
- se gri`at za bazata na podatoci i gi ureduvaat bibliografiite na

nastavniot kadar na univerzitetot,
- se gri`at za bazata na magisterski i doktorski disertacii,
- go ~uvaat fondot na site publikaciii i polupublikacii {to se objavuvaat
na univerzitetot,
- odr`uvaat baza na podatoci za site fakultetski biblioteki i nivniot

kadar, kako i referalnite publikacii na univerzitetot,
- odr`uvaat baza na podatoci na nau~noistra`uva~kata rabota na

univerzitetot i na negovite ~lenki,
- odr`uvaat i drugi bazi na podatoci i gi ureduvaat bibliografskite i
referalnite publikacii za koi e zadol`en univerzitetot,
- vr{at me|ubibliote~na pozajmica so drugite dr`avi za site korisnici

na mre`ata na univerzitetot, so {to ovozmo`uvaat pozajmuvawe na
bibliote~niot materijal za bibliotekite vo sostav, a koi ne mo`at da go
napravat toa,

- organiziraat postojana razmena na publikacii na univerzitetot so
drugite visoko{kolski institucii vo zemjata i vo stranstvo,

2) Stoki}, Simon~i}, Gordana, Vu~kovi}, Menaxment u bibliotekama, Beograd, 2003, str. 33

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

- organiziraat zaedni~ki razvojni programi i obuki na univerzitetot,
- davaat stru~na pomo{ i vr{at nadzor pri osnovawe na nekoja nova

biblioteka (edinica) vo sostav na univerzitetskata biblioteka,
- im davaat stru~na pomo{ na bibliote~nite rabotnici so organizirawe

na seminari za stru~no usovr{uvawe i pomagaat vo izgotvuvawe na
pridru`niot stru~en materijal,

- organiziraat i razvivaat tehni~ka slu`ba za koristewe i za{tita na
bibliote~niot materijal kako poddr{ka na site biblioteki vo sostav.3

[to se odnesuva do bibliote~niot kadar, standardite i praktikata poka`uvaat
dve razli~ni situacii. Imeno neseriozniot i pred s# neprofesionalniot odnos na
oddelni upravi na univerzitetot, pa i samata bibliote~na javnost (vo mnogu zemji vo
tranzicija, a osobeno vo Republika Makedonija), gi tretiraat univerzitetskite
bibliotekari kako "nu`no zlo", a gi zamenuvaat so nastaven kadar {to poradi
razli~ni nastavni promeni ostanuva bez ~asovi. Tie nemaat osnovni bibliote~ni
znaewa, nitu pak mo`at da odgovorat na standardite vo bibliote~noto rabotewe.
Sekako deka vo toj slu~aj nema nikakva motiviranost za kvalitetno izvr{uvawe na
bibliote~nite zada~i.

Bolowskiot proces go pottikna reformiraniot univerzitet. U~eweto, pak,
kako proces, gi stava bibliotekite, osobeno univerzitetskite, vo centarot na
zbidnuvawata. Korisni~kiot interfejs ve}e ne pretstavuva neizdiferencirana masa.
Razlikite {to se zabele`uvaat vo na~inite na koi lu|eto u~at i primaat informacii
mora da se odrazat i vrz sistemot {to gi obezbeduva niv.

Opredeluvaweto na odgovoren univerzitet se povikuva na potrebite na
opkru`uvaweto. Toj osven {to ja organizira nastavata na interdisciplinarno i
multidisciplinarno nivo na naukata, e i vo situacija da gi pregrupira svoite kadri,
kako i opremata, so cel da se postigne kvalitet {to bi go opravdal vlo`enoto.

Jasnata vizija za celite na univerzitetskata biblioteka i nejzinoto mesto vo
sistemot e motiv pove}e da se zacvrsti vrskata pome|u dr`avata i Evropskata unija,
{to sekako otvora mo`nost za polnopravno u~estvo vo programite i proektite za
razvoj na bibliote~nata dejnost. Sekako deka vo toj proces univerzitetot ima
isklu~itelno va`na uloga so to~no opredelena i jasna vizija i misija, so svoj odnos
kon studentot i kontinuirano sproveduvawe na obrazovnite politiki.

3) Podatocite se dobieni od analiza na dokumentite na pove}e univerzitetski biblioteki
vo Evropa

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Summary

Changes which appear in the university area as a result of impact of Bologna process have a great
influence on the organizational constitution of the university library today. As a result of the changes of the
work marketing , this changes are very much show in the alteration of the university curriculum. Library
above its programs promote the value of the customer service and lifelong learning. So library are logistic
support of the educational system. This article is only one part of the master paper “Universsity library in
the process of implementation of Bologna process” showing us the guidelines for implementation of Bologna
process in the libraries so well as the importance of the librarian as a part of the process. That credo is
based on a fact that university library soon will become a very important partner in the European Higher
Education Area.

Koristena literatura (del):

1. Aparac-Jelušic Tatjana, Biti bibliotekar : juèer, danas, sutra,
www.ffzg.hr/infoz/biblio/nastava/dz/text/bbjds.htm

2. Aparac Tatjana-Jelušic, Knjižnicna znanost u posljednjem desetljecu dvadesetoga
stoljeca,VBH. 40, 1-2 , Zagreb,199

3.Aparac –Jelušic Tatjana, Obrazovanje na daljinu i podrška knjižnica, Edupoint,
www.edupoint.carnet.hr/casopis/29/clanci/1

4. Aparac Tatjana, Trebaju li student knjižnice i zašto, http:// dzs.ffzg.hr/text/tskz.htm

5. Aparac-Gazivoda, Tatjana, Sveuèilišni biblioteèni sustavu u teoriji i praksi, Poseban otisak iz
“Vjesnika bibliotekara Hrvatske”, god.33/1990, HKD, Zagreb,1990

6. Brofi, Piter, Biblioteka u dvadeset prvom veku, CLIO, Beograd, 2005

7. Gorman Michael, Postojana knjižnica: tehnologija, tradicija i potraga za ravnotežom, HKD,
Zagreb, 2006

8. Dizdar Senada, Savjetovanje o reformi visokog obrazovanja i implementaciji Bolonjskog
procesa na Univerzitetu u Sarajevu,
www.unsa.ba/pdf/SAVJETOVANJE-Z/Z%20BIBLIOTEKA.doc

9. Katalenac Dragutin, Uloga sveucilišnih knjižnica u ostvarivanju koncepta e- sveucilišta,
Edupoint, IV, Zagreb 2004, www.edupoint.carnet.hr

10. Klejton PiterGari Judžin Gorman, Upravljanje izvorima informacija u bibliotekama, CLIO,
Beograd, 2003

11. Petrovski, Dobri. Menaxment na bibliote~nite promeni i
profesionalen razvoj na kadrite, DNU, Bitola,1999.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

ULOGATA NA BIBLIOTEKITE VO PISMENOSTA I
VO ̂ ITAWETO KAJ LICATA SO DISLEKSIJA

Ivanka Sokolova

Apstrakt

Vo ovoj trud }e stane zbor za ulogata na javnite biblioteki vo pottiknuvaweto
na ~itaweto kaj licata so disleksija, so koja e opfateno 8-10 % od naselenieto vo
svetot. So svojata kulturna, obrazovna i informaciska uloga, bibliotekite
pretstavuvaat va`en faktor vo individualniot razvoj na ovie lica i zatoa steknatite
naviki za ~itawe vo u~ili{tata treba da se nadgraduvaat so razni formi na
doobrazuvawe. Bibliotekite vo svetot se pove}e se orientirani kon razvivawe razni
uslugi i obrazovni programi voveduvaj}i go deteto od najranata vozrast vo svetot na
knigata i ~itaweto, po~ituvaj}i gi pritoa pravata na informacija na licata so
disleksija. Nasokite na IFLA za davawe uslugi na licata so disleksija opredeluvaat
jasni pravila {to treba da se prezeme za da se ostvarat pravata na informacija na
licata so te{kotii vo ~itaweto.

Klu~ni zborovi: javni biblioteki, disleksija, obrazovni programi, uslugi,
Nasokite na IFLA za davawe uslugi na licata so disleksija, pravo na informacija

THE ROLE OF LIBRARIES IN READING LITERACY
AND PERSONS WITH DYSLEXIA

Abstract

In this paper will address the role of public libraries in encouraging reading among people with
dyslexia with koja covered 8-10% of the population in the world. Its cultural, educational and information
role, libraries are an important factor in individual development of these people, because the acquired
habits of reading in schools should build through various forms of education. Libraries in the world are
more oriented towards development of various services and educational programs introducing the child
from the earliest age in the world of books and reading. whilst respecting the rights of persons with information
on dyslexia. The IFLA guidelines for the delivery of services to people with dyslexia, provide clear rules
that should be taken to achieve information on the rights of persons with difficulties in reading.

Keywords: public libraries, dyslexia, educational programs, services, IFLA guidelines for the
delivery of services to people with dyslexia, the right to information

UDK 024-056.264 i 027-056.264

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Pismenosta vo 50-tite godini od 20-ot vek e definirana kako sposobnost za
~itawe, pi{uvawe, smetawe i razbirawe. Vo vreme na zabrazan tehnolo{ki razvoj,
informaciskata pismenost e mnogu va`en faktor za kvaliteten i uspe{en ̀ ivot na
sekoj poedinec, {to uka`uva na toa deka ~itaweto i ve{tinite za ~itawe
pretstavuvaat klu~ za opstanok i uspeh. Disleksijata se otkriva vo najranite detski
godini vo u~ili{te koga deteto po~nuva da gi sovladuva ve{tinite vo u~eweto i
pi{uvaweto, a prodol`uva so lo{ pravopis i otsutnost na lesno koristewe na
pi{aniot jazik za razlika od govorniot jazik.

Disleksijata prv ja opi{al Pringl Morgan vo 1896 godina, koga te{kotiite za
~itawe kaj eden u~enik gi opi{al kako „te{kotii so bukvite i zborovite”. Spored
definicijata na Orton Dyslexia Society1, disleksijata e jazi~no naru{uvawe {to opfa}a
te{kotii vo kodiraweto na oddelni zborovi, koi obi~no odrazuvaat nedostig na
sposobnost za fonolo{ka obrabotka. Te{kotiite vo dekodiraweto na oddelni
zborovi se neo~ekuvani so ogled na vozrasta i preostanatite kognitivni i akademski
sposobnosti, tie ne se rezultat na op{ti razvojni ili senzorni te{kotii. Evropskata
asocijacija za disleksija2 procenuva deka me|u 8% i 10% od naselenieto vo svetot se
dislekti~ari. Vo razvienite zemji disleksijata mnogu rano se otkriva, {to ne e slu~aj
i kaj nas. Vo Makedonija disleksijata e se u{te relativno malku poznata i ne postojat
nekoi statisti~ki podatoci {to mo`e da uka`at na vistinskata sostojba. Spored
nekoi istra`uvawa, vo Makedonija ovoj procent e17 otsto, {to uka`uva na
alarmantnosta na ovoj problem. Najva`nata alka vo ranoto otkrivawe na disleksijata
se logopedite {to, za ̀ al, ne se prisutni vo osnovnite u~ili{ta. Stru~wacite treba
postojano da uka`uvaat na postoeweto na problemot, da se organiziraat kampawi za
podigawe na javnata svest, se so cel da se napravi problemot vidliv.

BIBLIOTE'^NI USLUGI ZA LICATA SO DISLEKSIJA

Konvencijata za pravata na deteto3 na Obedinetite nacii se zalaga za celosen i
dostoinstven ̀ ivot na decata so posebni obrazovni potrebi vo celost da gi razvijat
svoite potencijali, pravoto na sloboda i besplaten pristap do informacii, gra|a i
programi pod ednakvi uslovi, bez ogled na vozrasta, umstvenite i telesnite
sposobnosti i ve{tini. Za razvivaweto na licata so disleksija vo redovni i dobri
~itateli mnogu se va`ni pozitivnite iskustva so knigata i ~itaweto vo ranoto

1) Orton Dyslexia Association (sada The International Dyslexia Association - IDA)e najstara amerikanska
asocijacija koja se zanimava so disleksija koja e formirana 1949 god., a imeto go dobila po d-r.
Samuelu T. Orton (1879-1948), poznat nevrolog

2) http://ifla.queenslibrary.org/IV/ifla72/papers/101-Nielsen-en.pdf (2009.11.20)

3) Konvencijata za pravoto na deteto e me|unaroden dokument, usvoen na Glavnoto sobranie na ON,
1989 g., koja gi sodr`i univerzalnite standardi {to sekoja dr`ava ~lenka na Konvencijata {to gi
potpi{ala i gi ratifikuvala mora da mu gi garantira na sekoe dete. So ratifikacijata na
Konvencijata za pravata na deteto vo dekemvri 1994 g., Makedonija ja prezema obvrskata za nejzino
sproveduvawe i obvrska za izmeni i dopolnuvawa na postojnite zakoni i akti vo soglasnost so
me|unarodniot dokument.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

detstvo. Va`na uloga vo promoviraweto na pismenosta i ~itaweto imaat
bibliotekite {to se prepoznaeni kako mesta za do`ivotno u~ewe za site grupi
korisnici, pa taka i za onie {to imaat potreba od pottiknuvawe i pomo{ pri
~itaweto. Zadr`uvaj}i ja svojata obrazovna uloga, bibliotekite go voveduvaat deteto
vo svetot na knigata, ~itaweto i u~eweto. „Osnovnoto na~elo na javnite biblioteki
e nejzinite slu`bi i uslugi da bidat dostapni za site, a ne samo za oddelni grupi vo
zaednicata isklu~uvaj}i gi drugite”.4

Specifi~nosta na problemot so koj se soo~uvat licata so disleksija pravi da
ne se ~uvstvuvaat dobredojdeni vo bibliotekite, koi gi do`ivuvaat kako mesta {to
ne se nameneti za niv. Vo gradeweto pozitiven stav kaj ovaa grupa korisnici imaat
bibliotekarite so koi go ostvaruvaat prviot kontakt pri posetata na bibliotekata.
^esto odnosot na bibliotekarot kon ovie lica e krajno negativen smetaj}i gi za
problemati~ni lica, a toa doa|a ottamu {to ne se dovolno obu~eni i ne se vo sostojba
da gi prepoznaat problemite so koi se soo~uvaat ovie korisnici. Primarnata uloga
na sekoj bibliotekar e davawe pomo{ na korisnikot da dojde do relevantni i sigurni
informacii i znaewe i vo toj proces na medijator negovata uloga e informaciska i
obrazovna. Rabotata so deca so te{kotii vo ~itaweto e mnogu specifi~na i odgovorna
i zatoa bibliotekite {to obezbeduvaat bibliote~ni uslugi za ovaa grupa korisnici
mora da obezbedat i bibliote~en kadar {to osven poznavaweto na bibliote~noto
rabotewe, }e mora da bide posebno educiran za rabota so takvi lica. Bibliote~nite
rabotnici treba da gi po~ituvaat i da gi razbiraat potrebite na ovie lica, da gi
poznavaat izvorite na site vidovi gra|a nameneti za ovaa populacija, da go poznavaat
fondot na svojata biblioteka i drugi izvori vo svojata zaednica, da bidat
fleksibilni za promeni, da se podgotveni da u~at, da bidat sposobni da davaat
informacii koristej}i soodvetni izvori i da lobiraat za interesite na ovie lica.
~ekor napred vo pogled na osovremenuvaweto vo rabotata i vo podobruvaweto na
uslugite za licata so disleksija davaat Nasokite na IFLA i UNESCO za bibliote~nite
slu`bi i za uslugite za lica so disleksija.

Zadovoluvaweto na razli~nite interesi i potrebi na korisnicite vo najgolema
mera zavisi od kontinuiraniot razvoj na fondot, koj e sekako edna od glavnite
pretpostavki za kvalitetno funkcionirawe na edna biblioteka. Zatoa oblicite i
sodr`inata na bibliote~nata gra|a treba da se prisposobat kon korisnicite i
nivnata specifi~nost i pritoa da se obezbedi {irok izbor na gra|a od tradicionalna
do onaa ~ija sodr`ina e stavena na novite mediumi. Osnovniot problem vo Makedonija
e {to ne postoi unificiran dokument za izgradba na fondovite, tuku sekoja
biblioteka go zbogatuva svojot fond vo zavisnost od nabavnata politika na
bibliotekata, od finansiite i drugi faktori {to se va`ni za zaednicata. Za da
obezbedat najefikasno koristewe na svoite izvori, bibliotekite mora da gi utrvrdat
svoite prioriteti i da izrabotat soodvetni planovi i programi. Literaturata {to
pottiknuva i razviva ̀ elba ima va`na uloga vo steknuvaweto ve{tini vo ~itaweto.

4) Narodna knjižnica : IFLA-ine i UNESCO-ove smjernice za razvoj službi i usluga. Zagreb, 2003

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

J. Spink5 naglasuva osum podra~ja na razvoj vrz koi ~itaweto ima vlijanie: fizi~ki,
intelektualni, jazi~ni, li~ni, emocionalni, op{testveni, moralen i duhoven razvoj.
Za decata {to nemaat usovr{eni ve{tini za ~itawe bibliotekite mo`e da nabavat
bogato ilustrirani knigi, zvu~ni knigi, knigi i spisanija vo elektronska verzija
{to mo`e da se ~itaat na kompjuter so pomo{ na programa za zgolemuvawe na tekstot,
videokaseti so filmovi so prevod lesen za ~itawe, kompjuterski programi za sinteza
na govorot, pristap na Internet i do elektronski bazi, razvoj na veb-stranici {to
se so ednostaven i dizajn lesen za ~itawe. Svetskiot lider vo oblasta na inovaciite
vo kompjuterskata tehnologija „Intel” pred izvesno vreme go pretstavi ~ita~ot
„intel”, mobilen digitalen ured dizajniran za da im pomogne na licata {to imaat
problemi vo ~itaweto.

Novite elektronski izvori se poseben predizvik za site korisnici zatoa
bibliotekite mora da obezbedat pristap i da im pomagaat na korisnicite na Internet
da doa|aat do relevantni informacii. Decata kako naj~esti korisnici se
prepora~uva da bidat naso~eni kon edukativni sodr`ini i igri, pri {to treba da se
vnimava da ne dojde do zamor ili dezorientacija poradi predolgo vreme pominato na
kompjuter.

Nasokite na IFLA za gra|a lesna za ~itawe ni davaat jasni pravila i za onie {to
ja prisposobuvaat i za onie {to sami ja pi{uvaat i se odnesuvaat na jazikot na koj se
napi{ani (jazikot ne treba da bide apstrakten), da se odi po logi~ki redosled, deloto
da bide ednostavno, da se izbegnuvaat te{ki i slo`eni zborovi. Postojat dve
definicii na izrazot lesno za ~itawe. Ednata se odnesuva na jazi~nata adaptacija
na tekstot {to go olesnuva negovoto ~itawe, no ne go olesnuva negovoto razbirawe.
Vtorata definicija podrazbira adaptacija {to go olesnuva ~itaweto i razbiraweto.6

Ilustraciite igraat va`na uloga bidej}i go poka`uvaat ona {to e napi{ano vo
tekstot, go zgolemuvaat razbiraweto i ja pojasnuvaat porakata. Grafi~koto
oblikuvawe na tekstot, goleminata na bukvite i smestuvawto na tekstot
pridonesuvaat za olesneto sledewe na tekstot. Za razlika od razvienite zemji kade
{to se proizveduvaat golem broj knigi za licata so disleksija, vo Makedonija
voop{to ne postoi izdava~ka programa {to }e ja sledi ovaa problematika.
Izdavaweto literatura za licata so disleksija ne e ni oddaleku lesna rabota i bara
mnogu profesionalnost, stru~nost i energija, bara sorabotka na pove}e nivoa {to
}e opfati: logoped, defektolog, bibliotekar, nastavnici, izdava~i. Vo nekoi zemji
vo svetot vo koi posebno vnimanie im se posvetuva na licata so posebni problemi,
ima izdava~i {to proizveduvaat golem broj knigi za decata so disleksija, od koi
popoznat e izdava~ot Barrington Stoke7 od Velika Britanija. Vo mnogu biblioteki vo
svetot za korisnicite so disleksija se obezbeduva poseben hardver i softver {to

5) Eyre, Gayner. Back to basics: the role of reading in preparing young people for the information society.
// Reference Services Review 31, 3 (2003.), str. 20-221.

6) IFLA Smjernice za gradu laganu za citanje, Zagreb : Hrvatsko knjižnicarsko društvo, 2005. Str. 7.

7) Ovoj izdava~ mo`e da se poseti na slednata veb-stranica: http://www.barringtonstoke.co.uk

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

vklu~uva ~itawe i pi{uvawe na tekst, softver {to mo`e da go zgolemi tekstot na
ekranot ili Brajovo pismo za slepi korisnici. DAISY8 e digitalna kniga {to e
specijalno dizajnirana za lica koi imaat problemi vo ~itaweto, sodr`i tekst i
zvuk i mo`e da se ~ita na prenosliv ured za reprodukcija ili na kompjuter so softver
DAISY, koj besplatno mo`e da se simne od veb-stranicata. Popularnosta na DAISY
mo`e da se vidi vo toa {to se koristi vo pedeset zemji vo svetot i dosega ima
proizvedeno 125.000 knigi za lica so problemi vo ~itaweto (lica so o{teten vid, so
disleksija..)

Bibliotekite za decata so te{kotii vo ~itaweto osven bibliote~nata gra|a
mo`at da osmislat programi {to se vo ramkite na nivnite interesirawa, vozrast i
razvojno nivo.

Programi {to se prepora~uvaat:
- razgovori za kniga
- ~itawe prikazni
- poseta na slavni li~nosti (pisateli, muzi~ari, akteri i dr.)
- u~estvo vo teatarski pretstavi
- dramatizacii i recitali
- tvore~ki aktivnosti (u~estvo na likovni i literaturni konkursi {to gi

organizira bibliotekata; tvorbite na site deca po zavr{enata rabotilnica treba
da se zaka~at na panoto na bibliotekata; so eden takov gest na decata }e im se dade
mo`nost bibliotekata da ja do`iveat kako mesto vo koe se prifateni)

- kreativni rabotilnici (pri oblikuvaweto da se vodi smetka za potrebite i
mo`nostite na decata i e prepora~livo da gi vodat logopedi)

Vo nekoi zemji vo svetot za da se podigne javnata svest se organiziraat razni
kampawi. Velika Britanija nedelata od 2 do 8 noemvri ja posvetuva na disleksijata.
Sledej}i go ovoj primer i zemjite vo razvoj mo`at da se vklu~at so nekoi aktivnosti,
so {to }e se podigne javnata svest.

ZAKLU^OK

Decata so disleksija funkciraat mnogu poinaku od voobi~aeno i potrebni im
se alternativni nastavni metodi i materijali za da nau~at da ~itaat. Vo borbata
protiv nepismenosta i promoviraweto na ~itaweto, bibliotekite se javuvaat kako
se pogolemi promotori na uslugi nameneti za licata {to imaat problemi so
~itaweto. ^esto dejstvuvaat kako partneri ili koordinatori vo pogolemi
nacionalni proekti za podobruvawe i ubla`uvawe na problemot. Vo Makedonija se
u{te ne mu se posvetuva dovolno vnimanie na ovoj problem. Edna od prioritetnite
zada~i na Bibliotekarskoto dru{tvo vo Makedonija treba da bide prevodot na
Nasokite na IFLA, so {to na bibliotekite }e im se dadat nasoki za raboteweto.

8) DAISY = Digital Accessible Information Sytem. DAISY e razvien vo 1995 godina od telo od eksperti vo
odgovor na predlozite od slepi lica od celiot svet za voveduvawe standard za ~itawe. Dostapno
na www.daisy.org.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

75-TA KONFERENCIJA NA IFLA

Kiril Angelov,
vi{ sorabotnik-bibliotekar

Kako i sekoja godina, taka i ovaa, vo organizacija na IFLA (International federation of
library associations) be{e odr`ana Konferencija na bibliote~nite rabotnici od celiot
svet i toa vo Milano, Italija.

Konferencijata trae{e od 22 do 27 avgust 2009 godina, a se odr`uva{e vo
prostoriite na Milanskiot saem.

Pretstavnici od Makedonija na ovoj nastan bea pretsedatelot na
Bibliotekarskoto dru{tvo na Makedonija, Kiril Angelov, direktorot na NUB "Sv.
Kliment Ohridski" - Skopje, Mile Bo{eski, direktorot na NU-UB "Sv. Kliment
Ohridski" - Bitola, Naume \\or|ievski, direktorkata na NU- Biblioteka "Goce
Del~ev" - [tip, Vilma Jovanova, rakovoditelot na oddelenieto za me|unarodna
sorabotka pri NUB "Sv. Kliment Ohridski" - Skopje, kako i prateni~kata vo
Sobranieto na Republika Makedonija, Aneta Stefanovska.

Vo ramkite na konferencijata imavme mo`nost da prosledime mnogubrojni
predavawa i prezentacii za najsovremenite bibliote~ni tekovi vo svetot.
Konferencijata po~na so sve~eno otvorawe, koe ne be{e klasi~no, tuku be{e kola`
na izlagawa i na umetni~ki nastapi na akteri i tan~eri, {to sekako go pravi
nevoobi~aeno i interesno da se prosledi, po {to slede{e plenarnata sesija.

Najrazli~nite predavawa bea odr`ani vo sovremeno uredenite prostorii na
Milanskiot saem, koj e ogromna zgrada na pove}e nivoa, so pove}e sali {to bea
ozna~eni so razli~ni boi poradi polesno nao|awe na predavaweto za koe se ima
interes da se prosledi. Predavawata se odnesuvaa na bibliotekite i istra`uva~kite
centri pri parlamentite, na javnite i gradskite biblioteki, na statistikata,
vrednuvaweto, IKT, za{titata, konzervacijata, na menaxmentot i marketingot, na
akademskite i istra`uva~kite biblioteki, na informati~kata pismenost.

Vo ramkite na predavawata ima{e sesii posveteni na oddelni regioni vo svetot,
kako na Afrika, na Latinska Amerika i Karibite, Azija i Okeanija i sl. Isto taka,
imavme mo`nost da prosledime predavawa od oblasta na bibliotekite za deca i mladi,
za bibliote~nite gradbi i oprema, za kopirajtot, za bibliotekarskata teorija i
praktika, za katalogizacijata, za digitalizacijata, slobodniot pristap do
informaciite, za geografskite i biblioteki za mapi.

Ima{e i prezentacii na posteri od najrazli~ni zemji, kako i predavawa za
bibliotekite pri vladite, za bibliotekite za lu|eto so posebni potrebi, za
UNIMARC, za sudskite biblioteki, za bibliote~nite servisi vo multikulturni
sredini, za menaxment na bibliote~nite zdru`enija, za retki knigi i rakopisi, za
nacionalnite biblioteki, za e-u~eweto i mnogu drugi.

UDK 02 : 061.2 (100) "2009" (063) (0493)

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

Bibliotekarska teorija i praktika

Ima{e i sesija za onie u~esnici {to prv pat doa|aat na konferencijata, kako i
umetni~ka izlo`ba.

Osven toa, bea organizirani poseti na pove}e biblioteki vo regionot
Lombardija, vo koj se nao|a i Milano, taka {to makedonskite pretstavnici ja posetija
bibliotekata "Anxelo Mai" vo Bergamo, grad so izvonredna arhitektura na staroto
jadro, vo koe se nao|a ovaa biblioteka vo koja se ~uvaat retki knigi i rakopisi.
Grupata od Makedonija ima{e mo`nost da se uveri i vo gastronomskite specijaliteti
na italijanskata kujna po nekolku povodi.

Vo sekoj slu~aj ovoj nastan slobodno mo`e da se okarakterizira kako
visokoprofesionalen, odli~no organiziran i nastan na koj mo`e mnogu da se nau~i
i sekako toa znaewe da se primeni za razvojot na makedonskata bibliote~na rabota.

Od tie pri~ini osobena blagodarnost mu iska`uvame na Ministerstvoto za
kultura na Republika Makedonija, koe ni izleze vo presret i go finansira{e
u~estvoto na pretstavnicite od Makedonija vo Milano.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

H r o n i k a

II ME\\UNARODNA KONFERENCIJA NA
BIBLIOTEKARI VO VROCLAV - POLSKA

Marija Malgo`ata Ma~kovska, vi{ bibliotekar
NUUB "Sv. Kliment Ohridski" , Bitola

Vo vtorata polovina na juni ovaa godina vo Vroclav se odr`a ve}e
tradicionalnata Me|unarodna konferencija na bibliotekari "II Vroclavski sredbi
na bibliotekari so polsko poteklo", vo organizacija na Glavnata biblioteka i
Centarot za nau~no-tehni~ki informacii pri Vroclavskata politehnika.

Na konferencijata u~estvuvaa nad 120 bibliotekari od pove}e dr`avi: Kanada,
SAD, Velika Britanija, Irska, Germanija, Makedonija, Litvanija, Ukraina i
Slova~ka. Vo golem broj prisutni bea i bibliotekari od site polski akademski
centri i pretstavnici na razni firmi {to promoviraat e-knigi i sorabotuvaat so
bibliotekite. Konferencijata se odr`uva{e vo prostoriite na kongresnite centri
na Vroclavskata politehnika i na Univerzitetot vo traewe od ~etiri dena.

Pretstavenite referati na konferencijata bea podeleni vo dva tematski bloka:
"Bibliotekata na fakultetot i vo regionot" i "Elektronskite izvori vo
bibliotekata i na pazarot". Prezentirani bea raznovidni temi: nivoto na
bibliote~nite uslugi, standradi na opslu`uvawe na korisnicite, uslovite za rabota,
razvojot i profesionalniot presti` na bibliotekarite, bibliotekarska obuka na
studentite, sorabotka na bibliotekarite so izdava~ite i avtorite na skripti i
prira~nici dostapni na Internet, funkcionalnosta na bibliote~nite zbirki na
lokalno i na regionalno nivo, elektronskite knigi vo akademskite biblioteki,
upravuvawe na elektronskite resursi so primena na sovremeni informati~ki
tehnologii, me|unarodni i doma{ni bibliote~ni proekti, marketing i bibliote~na
statistika, promocija na fakultetite i regionot i dr.

Me|u u~esnicite na konferencijata {to se pretstavija so svoi referati bea
bibliotekarite so polsko poteklo {to rabotat vo bibliotekite niz celiot svet:
Kongresnata bilioteka, Va{ington (SAD), bibliotekata na institutot Herder od
Marburg, (Germanija), NU-Univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski",
Bitola (Makedonija), Slova~kata narodna biblioteka, Martin (Slova~ka),
Dr`avnata biblioteka vo Berlin i Gradskata biblioteka na Bremen, (Germanija),
Britanskata biblioteka, London (Velika Britanija), Bibliotekata na Univerzitetot
na Zapadno Ontario (Kanada), bibliotekata Forum Polonia, Dablin (Irska),
bibliotekata na Tarnopolskiot tehni~ki univerzitet od Tarnopol (Ukraina) i
bibliotekata na Vilnuskiot tehni~ki univerzitet od Vilnus (Litvanija). Svoi
prezentacii imaa isto taka i bibliotekari od mnogu akademski biblioteki na
univerziteti i politehniki od Var{ava, Poznaw, Gdawsk, Krakov, Lo|, [~e}in,
Jelewa Gora i Opole.

UDK 02:061.2(438)(063) (049.3)

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

H r o n i k a

Site pretstaveni referati bea mnogu sodr`ajni i naidoa na golem interes od
u~esnicite. Pauzite me|u referatite bea ispolneti so interesni diskusii, razmena
na iskustva i vospostavuvawe kontakti. Diskusiite se odvivaa vo holot na
Konferenciskiot centar, kade {to istovremeno be{e postavena izlo`ba na sliki
vo avtorstvo na Bo`ena Groholska, vrabotena vo Glavnata biblioteka na
Vroclavskata politehnika.

Na konferencijata nastapiv so referatot so naslov "Bibliote~nite proekti
i nivnata realizacija vo Univerzitetskata biblioteka vo Bitola" (Projekty biblioteczne
i ich realizacja w Bibliotece Uniwersyteckiej w Bitoli).

Referatite od konferencijata se objaveni vo bibliotekarskoto spisanie EBIB
i na internetskata stranica www.ebib.info/publikacje/matkonf/mat20/index.php

Vo popladnevnite ~asovi na u~esnicite na konferencijata im be{e ovozmo`eno
da se zapoznaat so funkcioniraweto na bibliotekite na Vroclavskiot univerzitet
i na Vroclavskata politehnika, kako i da posetat kulturni spomenici na Vroclav i
okolinata.

Vtorata me|unarodna konferencija na bibliotekari be{e na mnogu visoko nivo,
pretstavenite referati otvorija su{tinski problemi za sovremenoto
bibliotekarstvo, a vospostavenite kontakti }e pridonesat za potesna sorabotka me|u
bibliotekite od mnogu zemji.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

H r o n i k a

DIREKTORIUM NA SPISANIJA
SO OTVOREN PRISTAP

Milena Bojaxiska
Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij",

Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, biblioteka, Skopje
milboj@tmf.ukim.edu.mk

Izvadok

Dadeno e upatstvo kako da se lista veb-stranicata Direktorium na spisanija
so otvoren pristap (Directory of Open Access journals (DOAJ); http://www.doaj.org/).

Ova e servis {to pokriva statii so celosen tekst od nau~ni i {kolski spisanija.
Spisanijata se kontrolirani so kvaliteten sistem na kontrola. Servisot e dostapen
bez nadomestok.

Abstract

Here is given an instruction how to use the web site Directory of Open Access journals (DOAJ);
http://www.doaj.org/. This web site is a service that covers free, full text, quality controlled scientific and
scholarly journals.

Za da se olesni dostapot kon informaciite od tekovnite nau~ni ispituvawa i
nivnoto koristewe so minimalen nadomestok (besplatno), formiran e servis {to
bi pomognal vo objavuvaweto i simnuvaweto na celosni tekstovi od stru~ni i
{kolski spisanija. Servisot obezbeduva spisok na nau~ni i {kolski spisanija {to
mo`e da se listaat slobodno bez nadomestok. Spisanijata se oceneti so kvaliteten
sistem na kontrola i postoi garancija za nivnata sodr`ina. Toa e mre`nata stranica:

Direktorium na spisanija so otvoren pristap
(Directory of Open Access journals (DOAJ); http://www.doaj.org/).

Analiza

Vo nego se opfateni spisanija {to gi pokrivaat site nau~ni disciplini i jazici.
Momentalno mo`e da se prebaruvaat aktivno 4366 spisanija, a vo servisot se vklu~eni
316208 statii.

Po~etnata stranica e vovedna i od nea mo`e da se bara sakanoto spisanie.
Podelena e na dva vertikalni dela. Na leviot del (potesniot del) e navedena

sodr`inata na veb-stranicata i so pritiskawe na eden naslov od nea se odi na
soodvetnata stranica i se dobiva sakanata informacija. Ovoj del e vidliv na sekoja
izbrana stranica.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

H r o n i k a

Desniot del (pogolemiot del) e glavniot del od stranicata. Ima kratok osvrt
za direktoriumot i del za barawe na soodvetnoto spisanie.

Baraweto na sakanoto spisanie mo`e da go storite na tri na~ini:

- Edniot na~in e da go vnesete naslovot na spisanieto vo soodvetnoto prozor~e
(prvo prozor~e od stranicata) i da go pritisnete kop~eto {to se nao|a desno od
prozor~eto (Find journals).

- Vtor na~in e da go pritisnete kop~eto so po~etnata bukva od naslovot na
spisanieto (Browse by title). Ovde bukvite se rasporedeni spored latinskata azbuka.

- Tret na~in e so opredeluvawe na disciplinata [to e predmet na `urnalot
(Browse by subject). Vo ovoj del se navedeni disciplinite spored latinskata azbuka.
Ovde baraweto mo`e da se precizira ako se pritisne na kop~eto (Expand Subject Tree).

Koga se bara, se koristat klasi~nite simboli za barawe.
Rezultatite od baraweto se ispi{uvaat taka {to prvo se naveduva brojot na

rezultatite, a potoa se dava spisok so podatoci za rezultatite.

Primer

Da go pobarame spisanieto Macedonian Journal of Chemistry and Chemical Engineering.

Find journals: Macedonian* > Macedonian Journal of Chemistry and Chemical Engineering

Browse by title: M > Macedonian Journal of Chemistry and Chemical Engineering

Browse by subject: Chemistry > Chemistry (general) > Macedonian Journal of Chemistry and
Chemical Engineering

Od prvata stranica mo`e da vlezete na stranicata za barawe statii so
pritiskawe na vrskata Find articles {to e na leviot del od stranicata. Ovde postojat
prozor~iwa za naveduvawe zbor {to e vo vrska so baranata statija (levite prozor~iwa)
i na poleto za {to se odnesuva toj zbor (desnite prozor~iwa).

Koga se naveduva soodvetniot zbor, dadeni se tri mo`nosti so upotreba na
logi~nite operatori I (angl. AND), ILI (angl. OR), NE (angl. NOT).

Vo prozor~eto za pole (prozor~e {to e po angliskiot zbor in (vo)) postoi spisok,
{to pa|a, na podatoci {to se vo vrska so katalogizacijata na statijata (naslov na
statijata, naslov na spisanieto, me|unarodniot broj na spisanieto, avtor, klu~en
zbor, izvadok (angl. abstract)).

Baraweto se izvr{uva koga }e se pritisne na kop~eto search articles.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

H r o n i k a

Primer

Da pobarame statija od avtorite Qubomir Arsov i Toma Gr~ev.

Vo prozor~eto za barawe se vnesuvaat imiwata na avtorite na statijata. Vo
prvoto prozor~e se naveduva imeto na prviot avtor, a vo drugoto na vtoriot avtor.
Vo desnite prozor~iwa od spisokot na pole se izbira zborot avtor (angl. author).
Obidete se baraweto da go storite so site operatori od spisokot {to pa|a, {to e
pome|u dvete levi prozor~iwa. Potoa se pritiska kop~eto search articles. Se otvora
nova stranica na ekranot, na koja se ispi{uvaat rezultatite od baraweto. Se davaat
brojot na statiite od baranite avtori i soodvetni podatoci za niv.

Po sekoja statija se navedeni dve kop~iwa View record i Full text. So niv se
dobivaat metapodatocite za statijata i celiot tekst na statijata ako go ima.

Informacii za direktoriumot se dobivaat so pritiskawe na kop~eto About. Se
razbira informaciite se na angliski jazik.

So kop~eto FAQ dobivate odgovori na naj~esto postavuvani pra{awa vo vrska
so direktoriumot.

Informacii {to se va`ni za sopstvenicite na spisanijata, kako i za avtorite
mo`e da se dobijat so kop~iwata For journal owners, For authors

Ovie stranici se dostapni samo za sopstvenicite na spisanijata i za avtorite
na statiite vo niv i za da se otvorat potrebna e dozvola (lozinka).

Za istorijatot na direktoriumot mo`e da se pro~ita otkako }e se pritisne na
kop~eto Feedback.

Uslovite za za~lenuvawe vo direktoriumot se navedeni vo vrskata Membership.
So Long term archiving (mak. dolgotrajno arhivirawe) vleguvate vo stranica na

direktoriumot, vo koja se navedeni podatoci za ~uvaweto na sodr`inata na
direktoriumot.

Vo vrskata Sponzors navedeni se sponzorite (finansierite) na direktoriumot.
Spisok na stranicite od mre`a {to imaat vrska so otvoren pristap mo`e da se

dobie ako se pritisne kop~eto Links (vrska), a najva`nite nastani vo vrska so
direktoriumot mo`e da se dobijat so kop~eto News.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

H r o n i k a

KAPITALNI INVESTICII
VO NU-UB “SV. KLIMENT OHRIDSKI”
- BITOLA VO 2009 GODINA

Len~e Andonovska, vi{ bibliotekar

Nacionalnata ustanova – Univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”
– Bitola e sostavena od dva funkcionalno povrzani objekta, koi pretstavuvaat edna
celina i se nao|aat na ul. Leninova br. 39 vo Bitola. Stariot del pretstavuva
spomenik na kulturata, a dvata dela se nao|aat vo sostav na zona “A” od za{titenoto
gradsko jadro.

Ramnite terasi na novata zgrada (koja e izgradena vo 70-tite godini) od objektot
na biblikotekata ne bea sanirani i poradi dotraenost i starost na materijalot ne
ja izvr{uvaa svojata funkcija, odnosno bea naru{eni termo i hidroizolaciskite
svojstva na materijalite so koi bea pokrieni terasite. Poradi toa se javuva{e te~ewe,
protekuvawe vo tavanicite na terasite, se sozdavaa zgolemeni temperaturi, pri {to
se naru{uvaa normalnoto funkcionirawe i potrebite na korisnicite. Zatoa vo
funkcija na optimizacija na osnovnata dejnost i normalno tekovno rabotewe vo 2009
godina ni be{e odobren proekt od Ministerstvoto za kultura na Republika
Makedonija za kapitalni investicii i toa “Izgradba na potkrovje na ramnite terasi
na noviot del od zgradata na bibliotekata”.

So realizacijata na prethodno navedeniot proekt se sanira sostojbata, odnosno
se pristapi kon pokrivawe na ramnite terasi so mansarden pokriv, so {to prakti~no
se formira i dopolnitelen prostor {to e neophoden za optimalnoto funkcionirawe
na bibliotekata i za potrebite na korisnicite. Se ovozmo`i site neproodni terasi
od objektot da se iskoristat za izvedba na potkrovni prostorii, so {to od edna strana
se dobija potrebni prostorii, a od druga strana se re{i problemot na ramnite
pokrivi odnosno poradi izrazenite temperaturni razliki vo bitolskiot region,
ramnite pokrivi mnogu brgu se amortiziraat i se podlo`eni na te~ewe i sozdavawe
grade`ni {teti na podolnite katovi. So izgradbata na potkrovjeto na ramnite terasi
na noviot del od bibliotekata dobivame pred se za{tita na postojniot del i nov
namenski prostor vo potkrovnite prostorii od okolu 500m2, koi }e bidat namenski
iskoristeni.

Vo celost potkrovjata se povrzani fasadno so postojniot objekt vo edna estetska
celina. Za slednatata 2010 godina ni ostanuva novoizgradenite potkrovja na ramnite
terasi enterierno da se doobrabotaat so finalni yidovi, tavani, podovi, site vidovi
instalacii, kako i enterierna oprema, za da mo`at istite vo najskoro vreme da se
stavat vo rabotna funkcija, koja }e mo`e da odgovori na novite standardi i normativi
{to va`at za javnite objekti.

UDK 69 : 027.52 (497.774)

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

H r o n i k a

Rezime:

So realizacijata na proektot odobren od Ministerstvoto za kultura na
Republika Makedonija, za kapitalni investicii i toa „Izgradba na potkrovje na
ravnite terasi na noviot del od zgradata na NUUB "Sv. Kliment Ohridski" - Bitola,
se sanira sostojbata odnosno se pristapi so pokrivawe na ramnite terasi so
mansarden krov so {to prakti~no se formira i dopolnitelen prostor.

Se ovozmo`i site neproodni terasi od objektot da se iskoristat za izvedba na
potkrovni prostorii, so {to od edna strana se dobija potrebni prostorii, a od druga
strana se re{i problemot na ravnite krovovi.

So izgradbata na potkrovjeto na ravnite terasi na noviot del od Bibliotekata,
dobivame pred se za{tita na postojniot del, nov namenski prostor vo potkrovnite
prostorii od okolu 500m2 koi }e bidat namenski iskoristeni.

Review:

With the realization of the project approved by the Ministry of Culture of Republic of Macedonia,
for capital investments that is “Construction of the attic of the flat terraces of the new part of the building of
NUUB “St Clement Ohrdiski”- Bitola the condition was sanitized, that it was approached with covering of
the flat terraces with masaandra roof and by which an additional space was made.

It was enabled all impassable terraces of the object to be used for construction of roof spaces and
from one side the necessary space was gained and from the other side the problem was solved with the
flat roof.

With the construction of the attic of the flat terraces of the new part of the Library we got primarily
protection of the existent space, new usable space in the attic of about 500m2 which will be used for
specific purpose.

Volumen 26 (2008) 2009, br. 1-2

H r o n i k a

BIBLIOTEKATA PRI DOMOT NA KULTURATA
"ILINDEN" OD DEMIR HISAR SO NOVO IME

bibliotekar, Zlatko Bo{evski

Bibliotekata pri Domot na kulturata "Ilinden" od Demir Hisar se preimenuva
vo Narodna biblioteka "Petre M. Andreevski", na 26.09. 2009 godina, vo prisustvo
na pove}e istaknati li~nosti od javniot `ivot vo Demir Hisar i pisateli,
sledbenici na deloto na golemiot Petre M. Andreevski.

Za otvoraweto na ovaa manifestacija, ~esta mu pripadna na gradona~alnikot
na Op{tina Demir Hisar, g. Toni Angelevski.

Po povod trigodi{ninata od smrtta na Petre M. Andreevski, a spored
programata, odbrana delegacija od Op{tinata, kako i pisateli, ~lenovi na
Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija, go posetija negoviot ve~en dom vo selo
Sloe{tica, kako i negovata rodna ku}a, kade {to bea pro~itani negovi stihovi, so
{to mu se oddade ogromna po~it i blagodarnost za negovoto delo {to ni go ostavi, a
so koe se gordee ne samo Demir Hisar tuku i cela Makedonija.

Krajot na ovaa manifestacija be{e odbele`an so odr`uvawe na Prvata
rodnokrajna sredba na pisatelite od Demir Hisar {to se slu~i vo prostoriite na
Domot na kulturata "Ilinden" vo Demir Hisar, kade {to be{e organizirana i mala
zakuska.

Istiot den, a spored Programata, vo foajeto na Domot na kulturata, se odr`aa
dve promocii na zbirkata "Uzrean zbor", sozdadena od ~lenovi na literaturniot
klub "Izgrev", koj raboti vo sostav na Domot na kulturata, kako i na zbirkata "Kamen
i cvet", od avtorot Zlatko Bo{evski od Demir Hisar, koi bea promovirani od
pisatelite Gorjan Petrevski i Boris Damevski.

UDK 027.022 (497.776)